Prisotnih pa mora biti večina naslednjih znakov: depresivno razpoloženje, nezadovoljstvo in pomanjkanje volje, zagona, interesa, težave s koncentracijo in učinkovitostjo, nespečnost ali ravno obratno, pretirana želja po spanju, vzkipljivost ali ravno nasprotno, popolna brezbrižnost, občutki manjvrednosti, celo razmišljanja o smrti.

Depresija torej ni le občasna potrtost, žalost, otožnost, temveč duševna motnja, ki pomembno moti funkcioniranje obolelega. Vzrokov oziroma dejavnikov, ki vodijo v depresijo, je več. Deloma je gensko pogojena, vzroke depresije pa je moč iskati tudi v stresnih dogodkih v okolju ter v motnjah v delovanju osrednjega živčevja. Poleg tega so s to boleznijo izrazito povezane tudi določene druge bolezni, kot na primer Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen ter možganska kap.

Tisti, ki pri sebi opazijo blage simptome depresije, se lahko poskušajo s težavo spopasti sami in se zavestno prisiliti, da spet najdejo smisel v življenju, voljo, zagon. Težava pa je v primeru, da je depresija precej huda, kajti potemtakem oseba potrebuje strokovno obravnavo, a mnogokrat takšne osebe pomoč odklanjajo in je ne poiščejo same. Tukaj nastopijo svojci in prijatelji. A pomemben pogoj za uspešno zdravljenje je njeno ustrezno prepoznavanje in pravočasno ter ustrezno zdravljenje. Čeprav se depresija lahko ponavlja in močno ovira posameznikovo delovanje na psihosocialnem in poklicnem področju, obstaja več učinkovitih oblik zdravljenja, od zdravljenja z antidepresivi prek psihoterapije do psihokirurgije, ki povrnejo posameznika na prejšnjo ali celo na višjo raven delovanja kot pred boleznijo.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na