Digitalna demenca je izraz, ki ga je skoval nevroznanstvenik Manfred Spitzer, da bi opisal prekomerno uporabo digitalne tehnologije, ki ima za posledico zlom kognitivnih sposobnosti.

Spitzer meni, da se bodo poti kratkoročnega spomina začele slabšati zaradi nezadostne uporabe, če prekomerno uporabljamo tehnologijo. Premalo vajen spominski proces še zdaleč ni primerljiv s širšim kognitivnim opustošenjem, kot je demenca.

Lahko prekomerna uporaba tehnologije povzroči 'digitalno demenco'?

Posamezniki, ki so v veliki meri odvisni od tehnologije, lahko trpijo zaradi poslabšanja cerebralne zmogljivosti, kot je disfunkcija kratkoročnega spomina. 

Medtem ko smo mnogi od nas odrasli, ko smo pomnili telefonske številke in druge ključne informacije preprosto tako, da smo si jih zapomnili, je večina današnjih otrok zrasla tako, da si ni treba zapomniti stvari, kot so telefonske številke, ker imamo naprave, ki to storijo namesto nas.

''Prekomerna uporaba pametnih telefonov in igralnih naprav ovira uravnotežen razvoj možganov,'' je za časopis JoongAng Daily povedal Bjun Gi-won, zdravnik v Balance Brain Centru v Seulu.

Morda se zdi telefon lahek izhod, vendar lahko privede do razvoja racionalnih, linearnih sposobnosti odkrivanja dejstev leve strani možganov na račun desne strani, ki je bolj intuitivna, domiselna in čustvena.

Ameriška študija je za težavo okrivila sodoben način življenja – češ da preživljanje časa za računalnikom in pošiljanje sporočil ljudem preprečuje osredotočanje in pomnjenje informacij. 

Krivdo so pripisali tudi stresu, češ da naporen življenjski slog preprečuje zadrževanje informacij o koncentraciji.

Tudi vse več odraslih je dovzetnih za stalno povezavo in prekomerno uporabo tehnologije, kar lahko privede do lateralizacije delovanja možganov, kar pomeni, da možgani trpijo zaradi neravnovesja. 

Poškodba desne strani možganov je povezana s pomanjkanjem sposobnosti koncentracije, kratko pozornostjo, razponom spomina in čustvenimi motnjami, kot je depresija.

Ali je mogoče zatreti 'digitalno demenco'?

Zdi se, da lahko. Manfred Spitzer trdi, da je treba vso digitalno tehnologijo odstraniti iz učilnic. To se zdi malo verjetno. Toda po besedah nevrologinje dr. Carolyn Brockington iz medicinskega centra St. Luke's Roosevelt v New Yorku lahko naredimo druge stvari preprosto tako, da 'razgibamo svoje možgane'. Denimo, poskusite na naslednje načine:

1. Uporabite svojo glavo. Pridobite informacije iz svojih možganov organsko; namesto da se samodejno obračate na Google, da poiščete igralko, ki se je ne morete takoj spomniti. Sedite tam in se osredotočite, dokler se tega ne spomnite.

2. Odprite knjigo. Dokazano je, da branje prave knjige namesto tabličnega računalnika izboljša ohranjanje spomina.

3. Naučite se novega jezika. Če vas postavijo izven cone udobja, vaši možgani delujejo močneje, zaradi česar ste pametnejši.

4. Igrajte nov inštrument. Inštrumenti zahtevajo uporabo obeh strani možganov, kot sta na primer klavir ali kitara, ki jih krepita in uravnovesita.

5. Postanite fizično aktivni. Telesna vadba poveča pretok krvi in pospeši transport vitalnih hranil v možgane.

V bistvu moramo delati vse, kar lahko privede do zdravega prestrukturiranja ali 'ponovnega aktiviranja' naših možganov. Manj časa moramo porabiti za zanašanje na tehnologijo in več časa za zanašanje na svojo možgansko moč.

Strokovnjaki so si pri izrazu 'digitalna demenca' deljeni. Nekateri menijo, da je pregrob izraz, drugi, da bomo posledice novodobnega življenja šele začeli srečevati. Kaj pa menite vi?

Vir: psychologytoday & alzheimers