''Disociativna amnezija, znana tudi kot psihogena izguba spomina, je ena ali več epizod nezmožnosti priklica pomembnih osebnih podatkov, običajno travmatične ali stresne narave, ki je ni mogoče razložiti z običajno pozabljivostjo,'' pravi psihiater, dr. Rashmi Parmar.

Disociativna amnezija vs. disociacija

Disociacija je občutek ločenosti od vašega okolja in sveta okoli vas. Zdi se vam, da ste ločeni od telesa ali da ste celo zunaj njega, ali pa se stvari okoli vas ne zdijo resnične. Disociativna amnezija je vrsta disociativne motnje. Ljudje s tovrstno motnjo se lahko ure ali dneve počutijo ločene od sveta okoli sebe. V redkih primerih lahko to traja tudi tedne ali mesece. Te 'pomanjkljivosti' spomina so v močnem nasprotju z epizodami disociacije, ki se lahko pojavijo pri sicer zdravih ljudeh, pravi dr. Parmar. ''Preprost primer je, ko človek zaide v sanjarjenje in izgubi občutek za čas.'' Pri disociativni amneziji pa izguba spomina običajno nastopi nenadoma in lahko, kot že omenjeno, traja dlje časa.

Večina ljudi (približno 75 odstotkov) v življenju doživi vsaj eno disociativno epizodo, med katero 'odtavajo' ali se počutijo ločene od telesa. Po navedbah organizacije National Alliance of Mental Illness na svetu obstajata le dva odstotka ljudi z diagnozo disociativne motnje, kot je na primer disociativna amnezija. Ženske so pogosteje diagnosticirane z disociativno motnjo kot moški. 

Na splošno lahko simptomi disociativnih motenj vključujejo zunajtelesno izkušnjo, na primer občutek, da se gledate v filmu (znan kot depersonalizacija), občutek nenavezanosti ali čustvene otopelosti, zamegljen občutek identitete in občutek, da svet okoli vas ni resničen (znan kot derealizacija). Druge glavne vrste disociativnih motenj vključujejo disociativno motnjo identitete (prej znano kot multipla osebnostna motnja). To zaznamuje pojav različnih osebnosti, ki prevzamejo oblast. Za depersonalizacijsko-derealizacijsko motnjo je značilen tudi vztrajen občutek, da ste ločeni od telesa in od zunaj opazujete, kako se odvijajo stvari. Ta nehoten odziv na čustveni stres lahko povzroči tudi depresijo, tesnobo in druge težave z duševnim zdravjem.

Vrste disociativne amnezije

Obstajajo tri vrste disociativne amnezije.

– Lokalizirana: ne morete se spomniti dogodkov, ki so se zgodili ob določenem času.

- Splošna: doživite popolno izgubo spomina in ne morete povedati, kdo ste, ali se spomniti česar koli, kar se je zgodilo v vašem življenju. Ti primeri so redki.

- Fuga: lahko zapustite svoj dom in se odpravite po neznane dele ter pozabite na svoje osebne podatke. V zadnjih tednih ali mesecih lahko prevzamete 'novo identiteto'.

Kadar disociativno amnezijo spremlja disociativna fuga, lahko ljudje pobegnejo iz svojega običajnega okolja – od doma, iz šole ali službe. ''Za to je značilna amnezija z nezmožnostjo priklica preteklosti in predpostavko nove delne ali popolne identitete,'' pravi dr. Parmar. ''Poleg tega se začne nenadoma in pogosto vključuje zapletena potovanja.''

 Kaj povzroča disociativno amnezijo?

Vsakdo lahko doživi disociativno amnezijo, vendar je verjetnejša pri ljudeh z določenimi dejavniki tveganja. ''Lahko se pojavi v vseh starostnih skupinah, vendar jo je pri mlajših otrocih težje izzvati zaradi njihove omejene sposobnosti ubeseditve subjektivnih izkušenj,'' pravi dr. Parmar. John H. Krystal, dr. med., profesor, doktor translacijskih raziskav in predstojnik oddelka za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze Yale v New Havnu v zvezni državi Connecticut, pa dodaja, da se ''včasih zdi, da so ti posamezniki občutljivejši na življenjske obremenitve ali nejasne opomnike o travmi".

Disociativna amnezija in možgani

Kaj natančno se dogaja v možganih ljudi z disociativno amnezijo, ni povsem razumljeno. Toda študije o zdravilih, ki povzročajo izgubo spomina in druge simptome disociacije, so nekaj osvetlile, pravi dr. Krystal. Zdi se, da obstaja prekinitev povezave med čelnim možganskim režnjem in drugimi deli možganov. Časovni reženj nadzira ustvarjanje in ohranjanje spomina.  Včasih se lahko ljudje spomnijo delov zgodbe, ne pa tudi celotne pripovedi, dodaja dr. Krystal. Nekdo, ki je bil spolno zlorabljen, se denimo morda ne bo spomnil celotnega dogajanja, ampak le delcev. 

Diagnosticiranje in zdravljenje disociativne amnezije

Ti ljudje lahko poiščejo pomoč zaradi težav s spominom, zaradi tesnobe in depresije, ki jih lahko spremljata, ali celo zaradi težav v odnosih, ki jih ne morejo premagati, pravi dr. Krystal. Postavljanje diagnoze vključuje izključitev drugih možnih fizičnih vzrokov za napade, kot so možganska travma, epileptični napadi, možganska kap in neželeni učinki zdravil. Zdravljenje običajno vključuje kombinacijo psihoterapije in antidepresivov ali zdravil proti tesnobi. Za disociativno amnezijo ni posebnega zdravljenja z zdravili. ''Zdravi čas, pomaga pa tudi terapija.'' Včasih lahko sprostitvene metode, kot sta hipnoza in meditacija, pomagajo ljudem, da se počutijo dovolj varne za dostop do teh bolečih spominov.

Doktor Parmar pa pravi, da obstajajo tudi posebne oblike terapije, ki lahko ljudem pomagajo premagati disociativno amnezijo in preprečiti njeno vrnitev. ''Kognitivno-vedenjska terapija lahko osebi pomaga prepoznati in odpraviti temeljna kognitivna izkrivljanja,'' pravi. Ta časovno omejena vrsta terapije pomaga spremeniti način obvladovanja stresa in stresorjev. Nekateri ljudje si lahko spontano opomorejo, pravi. ''Odstranitev sprožilnega stresorja in zagotovitev varnega okolja za obdelavo travme ali konflikta lahko pomagata k zgodnjemu okrevanju. V disociativnih fugah se bo denimo oseba lahko spomnila svoje preteklosti in obnovila svojo prvotno identiteto.''

Viri: TheHealthy / webmd / myclevelandclinic