Pozdravljeni, začela bi kar na začetku. Kaj je djotiš? Zakaj se vam zdi pomemben?

Djotiš je več tisočletij stara veda, ki nam preko simbolnih pomenov planetov, ozvezdij in njihovih kombinacij razkriva naravne ritme in ciklična dogajanja tako v posameznikovem notranjem in zunanjem svetu kot tudi na skupni kolektivni ravni. Pomaga nam razumeti okoliščine, v katerih smo, vzroke, zakaj nekaj doživljamo tako kot doživljamo, h kakšnim odzivom smo nagnjeni in kakšne bi bile posledice za bodočnost, če bi se v podobnih situacijah še naprej odzivali enako kot doslej. S temi informacijami lahko zavestno usmerjamo tok svojega življenja in brez negotovosti in strahu zremo v prihodnost. 

Kako bi rekli, da se djotiš razlikuje od zahodne astrologije?

Razlik je več, najpomembnejše pa so tri. Djotiš v svojih izračunih upošteva precesijo Zemljine vrtilne osi, zato se astrološka slika v djotišu natančno ujema z dejanskim astronomskim stanjem na nebu. Medtem ko zahodna astrologija precesije ne upošteva, zato prihaja do odklona od dejanskega astronomskega stanja, ki se ga je v času njenega obstoja nabralo že za približno 24 kotnih stopinj. To v praksi pomeni, da Sonce in planeti v zahodni astrologiji prehitevajo njihov dejanski astronomski položaj in položaj v djotišu za teh 24 kotnih stopinj. 

Druga pomembna razlika se nanaša na določanje osebnega znamenja. Djotiš poudarja našo unikatnost, zato osebnega znamenja ne določa po položaju Sonca, temveč na podlagi ascendenta oziroma znamenja, ki je ob času rojstva na vzhodu. To pomeni, da se osebno znamenje tekom dneva spreminja na približno vsaki dve uri in pol in se vsak dan ljudje rojevajo v vseh 12 znamenjih.   

Tretja pomembna razlika pa je v pogledu na življenje. Vedski modreci, ki so očetje djotiša, so življenje razumeli kot večni proces, v katerem se ciklično prepletajo naše zamisli o življenju in naša življenjska stvarnost. Zato djotiš daje velik poudarek dogajanju v človekovem notranjem svetu. Razlaga ga skozi sistem devetih temeljnih želja, ki nas motivirajo za devet temeljnih ravnanj skozi zaporedje devetih življenjskih korakov. Vsakemu koraku pripada svoje obdobje. Gre za unikaten sistem, ki ga drugi astrološki modeli ne poznajo.

Kaj je djotiš dal vam, zakaj ste se, če se izrazim grobo, poglobili vanj? 

V življenju sem že zgodaj doživela tudi marsikaj hudega. Nemoč in jeza, ki sem ju ob tem doživljala, sta me gnali k iskanju odgovorov. Hotela sem razumeti, zakaj se nam dogajajo slabe stvari. To vprašanje je še posebej vztrajno terjalo odgovore, ko je moja starejša sestra, ki je bila v marsičem moja vzornica, nenadoma hudo zbolela in v šestih mesecih umrla, stara šele 37 let. Bila je mamica treh otrok. Zaradi te težke osebne izkušnje sem se dokončno in z vsem srcem podala na pot iskanja smisla življenja, kar me je pripeljalo do djotiša. Z njim, in kasneje z življenjeslovjem, sem dobila zelo osvobajajoče odgovore na najgloblja vprašanja o življenju, tudi na to, zakaj se nam dogajajo slabe stvari.

Zakaj pa se nam dogajajo 'slabe stvari'?

Danes vem, da se nam ne dogajajo, ker bi bilo življenje težko, neizprosno ali krivično, pa tudi ne, ker bi šlo za lekcije, ki bi jih morali osvojiti. Dogajajo se nam, ker ne računamo na ustvarjalno (ali razdiralno) moč svojih misli, ker se ne zavedamo svoje vibracijske uglašenosti, ne poznamo učinkov univerzalnih zakonitosti življenja in se ne opremimo s podatki o naši življenjski poti, ki so nam z djotišem na voljo. 

Kaj je pomembno pri djotišu, katere komponente, značilnosti gledamo? Katere so glavne komponente djotiša in kako se med seboj povezujejo?

Djotiš nam sliko naših začetnih osebnostnih lastnosti in življenjskih danosti osvetli skozi astrološko simboliko devetih planetov, dvanajstih nebesnih znamenj, dvanajstih astroloških hiš, sedemindvajsetih ozvezdij (nakšater) ter sistemom devetih korakov in njihovih obdobij. Osebnostne lastnosti so opisane s simbolnimi pomeni planetov, način njihovega izražanja z astrološkimi znamenji in ozvezdji, življenjska področja z astrološkimi hišami, sistem devetih življenjskih korakov pa s sistemom osebnih planetarnih period. 

Kakšna je vloga planetov v djotišu in kako vplivajo na posameznika?

V djotišu planeti poosebljajo nas - naše želje, motive, naravnanosti in odzive na eni strani, na drugi pa predstavljajo vse, s čimer je naše življenje povezano navzven, v zunanjem svetu. S svojimi simbolnimi pomeni nam razkrivajo, kako so pretekle okoliščine botrovale našim današnjim prepričanjem in pričakovanjem in obratno, na kakšne bodoče okoliščine smo naravnani s svojimi današnjimi prepričanji in pričakovanji. To djotišu uspeva, ker pozna naravo življenjskih cikov, tako znotraj človeka kot v zunanjem svetu. 

Z djotišem torej ni mišljeno, da bi bilo naše življenje odvisno od postavitve planetov in njihovega učinkovanja na nas? 

Ne. Oziroma, natančneje, postavitev planetov ima na naše življenje podoben vpliv, kot ga imata ura ali koledar. Ura nam odmerja čas v dnevu in nam s tem omogoča, da imamo zmeraj dobro predstavo o tem, kako poteka običajen dnevni ritem. Če vemo, koliko je ura, vemo, kaj se običajno dogaja ob tistem času dneva. Tudi če sami ne želimo slediti ustaljenemu dnevnemu ritmu, bo ta kljub temu pomemben dejavnik pri naših izbirah. Zjutraj ne vstajamo zato, ker je ura sedem, ampak ker je to del dneva, ko se vstaja, da lahko lovimo vsakodnevni  ritem naših vrtcev, šol in služb. Pogled na uro pa nam zanesljivo pokaže, da je res čas za vstajanje. 

Po drugi strani pa je res, da tudi ura sama posredno vpliva na dnevni ritem. Natančneje ko vemo, koliko je ura, z večjo doslednostjo se je lahko vsi držimo. Na ta način se ritem življenja ob določeni uri še bolj ustali. Več kot je ljudi, ki počno isto stvar ob istem času, izrazitejši bo ustaljen ritem, njegov vpliv pa pomembnejši za načrte posameznika. Ura torej ne določa, kaj bomo počeli. Je zgolj nepristranski števec časa, s katerim predvidljiv življenjski ritem v dnevu umestimo v časovni okvir štiriindvajsetih ur. Podobno je s koledarjem. 

Za periode, daljše od enega leta, pa ne poznamo njihovih življenjskih ritmov, ker jih preprosto nismo vajeni povezovati s svojim življenjem. O običajnem dnevnem ritmu imamo tudi brez ure precej dobro predstavo, saj ga doživljamo iz dneva v dan. Podobno velja za ritem življenja znotraj posameznega tedna, meseca ali leta. Premalo pa se zavedamo, da smo mi, naše življenje in vse, kar nas obdaja, v vsakem trenutku tudi del precej daljših ciklov in njihovih ritmov. Tu nastopi nepogrešljiva vloga Djotiša, ki nam preko simbolnih pomenov planetov in znamenj razkriva naravo krajših in daljših planetarnih ciklov, tako tistih, ki se odvijajo na psihološki ravni v človeku kot tistih, ki se odražajo navzven, na kolektivni ravni.  

Verjamete v karmo? Kako bi opisali karmo in ali je pomembna pri djotišu?

Trdno sem prepričana, da se življenje ne odvija naključno, ampak po svojih univerzalnih zakonitostih, ki zagotavljajo, da je življenje večni, nepristranski in predvidljivi proces, v katerem je vse, kar obstaja, posledica nečesa in hkrati vzrok nečemu. Sama te zakonitosti razlagam kot Zakon pozornosti, Zakon uglašenosti in Zakon dvojnosti. O istem govori tudi Zakon karme, če ga razumemo kot objektivni zakon vzroka in posledice. S karmo torej ni mišljeno subjektivno presojanje 'dobrega' in 'slabega', vračanje dobrega z dobrim in slabega s slabim ali povračilno delovanje po načelu 'zob za zob, oko za oko'.  Pač pa govori o tem, da je življenje vzajemni vzročno - posledični odnos med našimi zamislimi o življenju in življenjsko stvarnostjo. Na tem temelji Djotiš, ki nam pomaga pravočasno prepoznati, razumeti in opustiti naša omejujoča prepričanja, še preden bi se znašli v situacijah, ki si jih ne bi želeli doživeti. Karma v smislu karmičnega dolga, ki naj bi si ga nabrali v preteklih življenjih in bi ga morali oddelati ali odslužiti v tem življenju, pa je koncept, ki niti v vedski filozofiji niti v Djotišu ne obstaja. 

Kako Djotiš obravnava zdravstvene zadeve in ali morda katere planetarne konfiguracije lahko nakazujejo zdravstvene težave? 

Z Djotišem lahko vidimo, ali obstaja večja nagnjenost k težavam z zdravjem, ter kdaj in zakaj bi se lahko dejansko izrazile. O tem govorita dve planetarni konfiguraciji. Ena razkriva našo nagnjenost k pretiranemu izčrpavanju, ki je posledica preobremenjenosti z delom, še bolj pa s skrbmi. Druga pa razkriva našo nagnjenost k temu, da zaradi občutka ujetosti v situacijo, nemoči in nezmožnosti, da bi naredili korak naprej, obupujemo nad sabo in bolj životarimo kot živimo, brez pravega veselja in volje do življenja. V prvem primeru ogrožamo svoje zdravje zaradi prekomernega trošenja življenjske energije, v drugem pa zaradi njenega nezadostnega obnavljanja. 

Če se tega pravočasno zavedamo, imamo vse možnosti, da spremenimo tista svoja prepričanja in pričakovanja, zaradi katerih si nalagamo preveč obveznosti in/ali čutimo premalo veselja do življenja. To sta dejavnika, ki v največji meri vplivata na naš imunski sistem in preko njega na optimalno delovanje življenjskih procesov v telesu. Konkretni primer tega, kako si z Djotišem lahko pomagamo povrniti zdravje, sem opisala v moji Zlati knjigi življenja, na straneh 550 do 575. 

Kako lahko djotiš uporabimo denimo za napovedovanje pomembnih življenjskih dogodkov, kot so poroka, rojstvo otrok in kariera? Se le-to lahko napove?

Nobenega dogodka ne moremo z gotovostjo napovedati, lahko pa predvidimo večjo ali manjšo verjetnost zanj. Razumljivo je, da se s takšnimi vprašanji name največkrat obračajo tisti, ki imajo na teh področjih težave in jim ne gre ali pa so v dvomih, če jim bo šlo, ko bo prišel čas zanje. S pomočjo djotiša dobimo odgovore, zakaj komu ne gre oziroma, zakaj dvomi, da mu bo šlo. Kar je zelo pomembno, kajti šele ko razumemo lastno vlogo v svoji situaciji, vemo, da lahko sami vplivamo tudi na njen razplet. V svojih stiskah namreč mnogi pričakujejo, da jim bodo 'zvezde' prinesle olajšanje. A zvezde žal nimajo te moči. Vsaka kombinacija v djotišu ima vedno dve plati, od nas pa je odvisno, kako jo bomo doživeli. Težave, ki jih doživljamo, so zelo zanesljiv pokazatelj, da svojo aktualno planetarno kombinacijo živimo z njene problematične plati. Če jo želimo obrniti na svetlo stran, v smeri rešitve situacije, bomo morali spremeniti svoja prepričanja in pričakovanja glede nje. Zato se ni smiselno spraševati, kaj nam kažejo 'zvezde', pač pa, kaj nam je storiti, da bomo lahko uspešni tudi tam, kjer nam zvezde kažejo večjo verjetnost možnih težav.

Ko gre za vprašanja poroke, rojstva otrok ali kariere, z djotišem lahko predvidimo, kdaj bodo ta vprašanja postala za nekoga osrednja stvar v njegovem življenju, kolikšno in kakšno pozornost jim bo namenjal in kaj bi lahko bil vzrok morebitnim težavam. Da bi se težavam ognili oziroma prišli do rešitve zanje, pa je potrebno znanje, o katerem uči življenjeslovje. Z življenjeslovjem dobimo odgovore na naša najgloblja vprašanja o življenju, tudi na to, zakaj se nam dogajajo slabe stvari in kako jih lahko preprečimo. 

Verjamete, da je življenje predestinirano, določeno ali imamo svobodno voljo? Morda oboje? Kaj nam o tem govori djotiš? 

To je zelo pomembno filozofsko vprašanje, na katerega ni možno odgovoriti enoznačno zgolj z da ali ne. Če želimo doumeti bistvo svobodne volje, moramo najprej doumeti bistvo sebe. Dokler se doživljamo zgolj skozi oči svoje minljive osebnosti, z rokom trajanja od spočetja do smrti, brez razumevanja svojega neminljivega vibracijskega dela in našega vpliva nanjo, ideja o neomejeni svobodni volji ne more zdržati razumske presoje, saj takoj pade že zaradi vsega, kar nas je določilo ob rojstvu. Šele ko razširimo svoj pogled nase in mu dodamo še vibracijsko plat, lahko razumemo, zakaj na ta svet nismo prišli kot nepopisan list, temveč z vibracijskim zapisom vsega, kar smo kadarkoli doslej bili. 

Lahko svoj vibracijski zapis 'za nazaj' spremenimo? Delamo na njem?

Svojega vibracijskega zapisa za nazaj ne moremo spremeniti, pač pa ga spreminjamo sproti, z vsako našo mislijo. Bistvo naše svobode so naše misli. Čeprav okoliščin, ki so se že zgodile, ne moremo več spremeniti, lahko kadarkoli spremenimo svoj pogled nanje. S tem spreminjamo svojo vibracijsko frekvenco in preko nje, na kakšne situacije bomo v bodoče uglašeni. Na takšnem razumevanju svobodne volje je zasnovam tudi djotiš, s tem, ko nam preko simbolnih pomenov planetov razkriva vpliv naših miselnih predstav na našo stvarnost, in obratno, vpliv naše stvarnosti na naše zamisli.  

Kako djotiš obravnava odnose med posamezniki, zlasti partnerske odnose, in katere planetarne kombinacije so najbolj ključne?

Djotiš uči, da vsak naš odnos temelji bodisi na primerjanju, na dopolnjevanju, ali na sodelovanju, vsi pa so povezani z našo željo po občutku navdahnjenosti. Pri drugih iščemo tisto, kar nas tako navdihuje, da bi to tudi sami želeli biti, imeti ali početi. Partnerski odnosi temeljijo na dopolnjevanju. To pomeni, da nam v oči padejo ljudje, ki nas navdihujejo z nečim, kar je visoko na naši lestvici prioritet, pri čemer smo prepričani, da nam samim to najbolj manjka. Partnerski odnos je lahko priložnost, da pri sebi razvijemo lastnosti, ki so nas navdihnile pri partnerju, ali nevarnost, da nam postaja najina različnost vedno bolj moteča, dokler naju dokončno ne odtuji. 

V filozofiji djotiša so odnosi tako pomembni, da jim je namenjeno najdaljše obdobje med vsemi devetimi življenjskimi obdobji. Z djotišem dobimo podrobnejše informacije, kdaj bo za nas nastopilo 20-letno obdobje, v katerem bomo na svoje življenje prednostno gledali skozi prizmo odnosov, na kakšne partnerje smo s svojimi prepričanji naravnani, kakšne okoliščine bi lahko prevladovale na našem partnerskem področju, kdaj bodo najbolj izražene. Pa tudi, kakšna je naša sposobnost ugajanja drugim po eni strani, po drugi pa sposobnost postavljanja svojih meja, kar je oboje bistvenega pomena za dobro partnerstvo.  O tem nam djotiš govori skozi simbolne pomene Venere in Marsa ter njuno postavitev v natalni karti. 

Kako nam lahko djotiš pomaga pri duhovnem razvoju in osebni rasti ter katere prakse se priporočajo za dosego teh ciljev?

Sama bi prej rekla, da nam djotiš s svojimi informacijami pomaga, da se razbremenimo negotovosti in rešimo strahu ter v čim večji meri izkoristimo svoje danosti. V kombinaciji z razumevanjem sebe, predvsem svoje duhovne in vibracijske narave in poznavanjem univerzalnih zakonitosti življenja, o čemer uči življenjeslovje, pa sta zanesljiv recept za lepo, ustvarjalno in osmišljeno življenje. 

Na svetovanjih mi marsikdo reče, da ga zelo vleče v duhovnost. Ko želim izvedeti, kaj to točno pomeni, pa največkrat dobim odgovor, da je to težko razložiti. Če nečesa ne znamo razložiti, običajno ne gre za to, da ne bi imeli ustreznih besed, temveč, da nimamo jasnih predstav o tem. Kako bomo gledali na duhovnost, je naša stvar in pravica, je pa pomembno, da je naš pogled nanjo nam samim zares razumljiv. 

Djotiš planete na temelju njihovega simbolnega pomena razvršča v dva tabora, med tisto, kar je nesnovnega in tisto, kar je materializiranega. S tem sporoča, da je del nas materializiran, del pa nesnoven oziroma duhoven. Naša materialna bit je tisti del nas, ki je omejen s časom in prostorom, za našo duhovno bit pa teh omejitev ni. Zakonitostim prostora in časa je podvrženo naše telo, za naše misli pa teh omejitev ni, saj smo v mislih lahko kjerkoli in kadarkoli. Iz tega sledi preprost in logičen zaključek, da je telo naša materialna bit, misli pa so naša duhovna bit. 

Duhovni smo torej tudi, če ne meditiramo in ne izgovarjamo posvečenih zlogov, če ne hodimo v cerkve in ne obiskujemo templjev, če se ne odrekamo željam in se ne postimo, če ne nosimo posebnih kamnov, kovin ali nakita, če se ne obdajamo z določenimi barvami, liki in motivi ali če ne darujemo v določene namene. Vse navedeno nam seveda lahko koristi, nismo pa zato bolj duhovni. Biti duhoven pomeni, da se zavedamo sebe, pomena svojih misli in njihovega vpliva na našo materialno stvarnost. 

Kaj je tisto, kar bi želeli sporočiti ljudem, ki niso naklonjeni djotišu , se pa počutijo 'ujete' v svojem življenju?

Velikokrat razmišljam o tem, kako smo prišli v situacijo, ko po eni strani bolj kot kadarkoli govorimo o stiskah zaradi negotovosti in strahu, po drugi pa tako rekoč a priori zavračamo djotiš kot orodje, s katerim bi si lahko osvetlili svojo pot. Glavni razlog vidim v tem, da si Djotiš deli usodo z drugimi astrološkimi sistemi, astrologiji pa se v naših krajih danes ne godi dobro. Zelo daleč je od svoje nekdanje slave in veljave. Le malokdo ve, da je večji del človekove zgodovine skupaj s filozofijo, teologijo in medicino veljala za eno od najpomembnejših ved. Znano je, da se je njenega pomena dobro zavedal slavni švicarski psiholog in psihiater Carl Gustav Jung, manj znano pa je, da je bil tudi sam astrolog. V zvezi z astrologijo je nekoč dejal, da ima astrologija očitno veliko tega, kar lahko ponudi psihologiji, manj jasno pa je, kaj psihologija lahko ponudi svoji starejši sestri.

Razlogov za današnji zaton astrologije je več, verjetno najpomembnejši pa leži v dejstvu, da današnji ljudje potrebujemo razumske argumente, da bi nas nekaj prepričalo. Astrologija jih seveda ima, a kot kaže, astrologi danes (še) nismo kos nalogi, da te argumente predstavimo na dovolj prepričljiv in za sodobnega človeka sprejemljiv način ter obvarujemo ugled svoje vede. Vsak dober astrolog bi moral poznati temeljne principe življenja ter vzročno-posledični odnos med našim dojemanjem sebe ter konkretno stvarnostjo, ki jo doživljamo. Zato je astrologija od nekdaj hodila z roko v roki s filozofijo. Tu pa trčimo ob novo težavo. Astrologija namreč ni edina, ki se ji danes slabo piše, nič kaj bolje se ne godi filozofiji. Pri čemer s filozofijo nimam v mislih filozofiranja o filozofijah starodobnih in malo manj starodobnih filozofov – tu nam gre dobro –, temveč vedo, ki naj bi na enostaven in razumljiv način razlagala temeljne univerzalne principe življenja. Tega znanja danes tako rekoč ni – ne učimo se ga v šolah, ni ga v naših pogovorih, ne uporabljamo ga v življenju. Zato astrologiji manjka pomembna opora, ki jo je nekoč imela v filozofiji.

Če v družbi ni temeljnega znanja o tem, kako preteklost vpliva na sedanjost in sedanjost na prihodnost; če se ne zavedamo ustvarjalne moči misli in svoje vibracijske uglašenosti; če ne razumemo univerzalnih zakonitosti življenja, se bo astrologija težko otresla slabega slovesa. Tisti, ki racionalno odklanjajo možnost upravljanja s prihodnostjo, bodo astrologijo razvrednotili na raven vraževerja, ji odrekli vsakršno verodostojnost in jo potisnili na rob družbe. Drugi, ki dopuščajo možnost predvidevanja prihodnosti, pa se bodo astrologije ogibali iz strahu in občutka nemoči nad svojo usodo.

Interpretiranje astroloških podatkov danes mnogokrat res ni na zadovoljivi ravni. A tako kot bi se bilo nesmiselno odreči medicini, ker se dogajajo zdravniške napake, ali tehnološkim dosežkom in izdelkom, ker se njihovi načrtovalci in izdelovalci kdaj zmotijo, ali fizikalnim zakonitostim, ker jih fiziki kdaj tudi napačno izpeljejo, ali pa napovedim ekonomistov in meteorologov, ki niso vedno zanesljive – enako nesmiselno se je odreči astrologiji, ker so med astrologi tudi takšni, katerih interpretacije so premalo življenjske in ne zdržijo razumske presoje.

Sama svoje poslanstvo vidim v tem, da poskušam na čim bolj utemeljen in prepričljiv način predstavljati djotiš kot dragoceno življenjsko navigacijo. Moj namen je, da s tem čim več ljudem omogočim večjo izbiro glede tega, po kakšnih načelih bodo živeli, na kaj se bodo v življenju naslanjali in jim pokažem, zakaj in kako lahko sami vplivajo na svojo prihodnost. Končna odločitev pa je seveda stvar vsakega posameznika. 

Bi za konec še sami radi dodali kaj, kar morda še nisva zajeli? 

Pri svojem svetovalnem delu lahko vsak dan videvam, kako se slika, ki jo dobim z djotišem,  ujema z dogajanjem, ki mi ga opisujejo moji sogovorniki, in kako jim lahko pomagam z nasvetom, ki jim ga brez djotiša ne bi mogla dati. Pogosto razmišljam, kako bi bilo, če bi djotiš res vsi uporabljali kot svojo osebno življenjsko navigacijo. Koliko manj bi bilo neizpolnjenih želja, slabih odločitev, strahu zaradi negotove prihodnosti, neizživetih življenj, osebnih bitk, razočaranih ljudi, nerazumevanja drugih, slabih odnosov, razdrtih družin, pomanjkanja in ogroženosti, čustvenega trpljenja in bolezni. Zato si močno želim, da bi ga čim več ljudi znalo uporabljati in jim ne bi bilo treba še naprej živeti v strahu pred tem, kaj jim bo prinesla prihodnost, in z občutkom, da nimajo nadzora nad lastnim življenjem. Kajti več kot bo zadovoljnih posameznikov, več zadovoljstva bo v naši družbi. In seveda obratno, več kot bo zadovoljstva v družbi, več razlogov za zadovoljstvo bo za vsakega od nas. Zato bi na koncu rada posebej poudarila, da se djotiša in življenjeslovja lahko nauči čisto vsak, ne glede na starost ali izobrazbo.