Družbeni mediji so namreč prežeti s protislovji. Lahko so izjemno zabavni, a tudi škodljivi. Zaradi njih se lahko počutimo manj osamljene ali pa nasprotno – v nas vzbudijo občutke izoliranosti in odrinjenosti. Posledično ne čudi dejstvo, da se nekateri ljudje odločajo, da bodo prenehali uporabljati eno ali pa celo vsa družbena omrežja. Kaj se pravzaprav zgodi, ko ljudje prenehajo uporabljati družbena omrežja? Kot pravijo strokovnjaki, se lahko na začetku pojavita celo tesnoba in nemir, kasneje pa večina ugotovi, da je z ukinitvijo svojih računov pridobila ogromno časa, volje in smisla. Poglejmo si še nekaj prednosti in dejstev, ki spremljajo opustitev uporabe družbenih omrežij. 

Sprva boste morda zaskrbljeni

Čeprav so učinki opustitve uporabe družbenih omrežij na dolgi rok na splošno pozitivni, sta lahko vaša prva reakcija stres in tesnoba. Te občutke povzroča nevrobiološki umik od občutka nenehne povezanosti. ''Uporaba družbenih omrežjih je neke vrste odvisnost. Če ste jih poprej uporabljali zelo pogosto, imate verjetno povišano raven dopamina. Ko nekaj prekinete z danes na jutri, vaše telo to dojame kot grožnjo,'' pravi dr. David Greenfield, docent klinične psihiatrije na medicinski šoli v Connecticutu in ustanovitelj Centra za zasvojenost z internetom in tehnologijo. Na srečo ti občutki običajno trajajo zgolj nekaj dni, zato bi pozitivne učinke morali opaziti ​​že kmalu.

Opravili boste več dela in hkrati ga boste opravili hitreje 

''Težava družbenih medijev je, da nas nenehno motijo,'' pravi dr. Joanne Cantor, zaslužna profesorica komunikologije na Univerzi Wisconsin-Madison . ''Ko se znova in znova ustavljamo pri preverjanju sporočil in različnih vsebin na družbenih omrežjih, to postane neka oblika večopravilnosti, večopravilnost pa traja dlje in seveda začnete stvari opravljati slabše.'' Ameriško združenje psihologov ocenjuje, da lahko sicer poskušate žonglirati z več nalogami hkrati, a boste pri njjih manj učinkoviti. Seveda z ukinitvijo svojih profilov povzročimo nasprotno – postanemo produktivnejši, menda tudi bolj motivirani, svoje delo pa naj bi opravili hitreje in bolje. 

Čutili boste manj stresa in pritiska 

Nemalo ljudi ima v današnjem času potrebo po stalni prisotnosti in stalnemu odzivanju. Le klik stran nas čaka prijatelj, nova obleka in vse ostalo. Če nam partner ali prijatelj na družbenem omrežju ne odgovori v nekaj minutah, sklepamo, da je nekaj narobe. Ker je dostop do družbenih medijev tako preprost in mogoč praktično kjer koli in kadar koli, se pogosto počutimo, kot da moramo biti 24 ur na dan pozorni na vse, kar se dogaja v naših napravah. Po navedbah Greenfielda ta želja po nenehnem spremljanju dogajanja na spletu vodi do povišanja ravni kortizola, hormona stresa. Ta povečan stres lahko prinese celo vrsto neugodnih učinkov na možgane, kot sta slabši spomin in večja verjetnost depresije. Opustitev uporabe družbenih omrežij ali pa vsaj njena omejitev lahko povzroči, da smo manj nagnjeni k visokim ravnem kortizola, posledično pa smo mirnejši in bolj osredotočeni. 

Okrepili boste svoje odnose 'v živo'

Seveda so družbeni mediji lahko odličen način za ohranjanje stikov s starimi prijatelji ali družino zunaj našega mesta, toda včasih povzročijo ravno nasprotno. Vsak od nas ima tistega prijatelja, s katerim se dobi ob kavi, na koncu pa ne preživlja časa z njim, saj prijatelj bulji v telefon in si dopisuje z ostalim prijatelji. Medsebojni odnosi 'v živo' so na splošno veliko močnejši od tistih, ki potekajo izključno po spletu, in če si oddahnete od svojih računov na družbenih omrežjih, se boste morali osredotočiti na resnične interakcije. 

Povzeto po TheHealthy