Čeprav se pogosto začne v otroštvu, simptomi ADD pri mnogih vztrajajo tudi v odrasli dobi, kjer ostajajo pogosto nediagnosticirani. Po podatkih *Verywell Health* mnogi posamezniki z ADD leta živijo z motnjo, ne da bi vedeli njen pravi vzrok.

KAKO SE ADD RAZLIKUJE OD ADHD?
Obe motnji sodita pod skupni imenovalec motenj pozornosti, a ključna razlika je v tem, da pri ADD ni izrazite hiperaktivnosti. Ljudje z ADD niso fizično nemirni, temveč duševno raztreseni – pogosto zasanjani, odmaknjeni ali kaotični v notranjem doživljanju.

NAJPOGOSTEJŠI SIMPTOMI ADD PRI OTROCIH
Po navedbah WebMD lahko simptomi ADD v otroštvu vključujejo:
- težave z vzdrževanjem pozornosti pri nalogah ali igri,
- pogosto sanjarjenje, navidezna 'odsotnost',
- hitro pozabljanje navodil,
- neorganiziranost, izgubljanje predmetov (zvezki, igrače),
- težave pri sledenju navodilom,
- izogibanje nalogam, ki zahtevajo mentalni napor,
- počasno delo brez dokončanja nalog,
- težave z nadzorom časa,
- čustvena občutljivost ali pretirana zaskrbljenost.

Znaki ADD pri odraslih
Odrasli z ADD pogosto ne delujejo 'nemirno', a imajo dolgotrajne težave na področjih, kot so delo, odnosi, samopodoba in organizacija. Po podatkih ClevelandClinic so ključni simptomi:
- kronične težave s koncentracijo (tudi pri zanimivih nalogah),
- pogosto prekinjanje misli, raztresenost,
- težave z organizacijo (zamude, kaotični urniki, neurejenost),
- pozabljivost (sestanki, imena, obveznosti),
- nizka motivacija kljub želji po uspehu,
- odlašanje in težko dokončanje projektov,
- občutek preobremenjenosti, tudi pri manjših nalogah,
- težave v partnerskih odnosih zaradi neodzivnosti ali nezbranosti,
- občutek, da 'ne dosegajo svojega potenciala'.

KAKO SE POSTAVI DIAGNOZA?
Po mnenju John Hopkins Medicine se diagnoza ADD postavi na podlagi celostne klinične ocene, ki vključuje:
- podroben pogovor o simptomih (trajanje, vpliv na vsakdanje življenje),
- vprašalnike za oceno pozornosti in organizacije,
- izključitev drugih stanj (depresija, anksioznost, motnje spanja),
- poročila učiteljev (pri otrocih) ali partnerjev (pri odraslih).
Pomembno je, da simptomi niso prisotni le občasno, temveč vztrajajo več kot 6 mesecev in negativno vplivajo na delovanje v šoli, službi ali doma.

KAJ LAHKO POMAGA PRI ZMANJŠEVANJU SIMPTOMOV?
1. Kognitivno-vedenjska terapija
Po navedbah Mayo Clinic pomaga posameznikom prepoznati disfunkcionalne vzorce mišljenja in jih nadomestiti z učinkovitimi strategijami za obvladovanje pozornosti, organizacijo in samoregulacijo.
2. Strukturiran urnik in opomniki
Redne rutine, uporaba koledarjev, aplikacij in opomnikov dokazano zmanjšujejo pozabljivost in stres zaradi organizacije.

3. Tehnike za izboljšanje fokusa
Pomagajo lahko: razdeljevanje nalog na manjše korake, uporaba časovnih intervalov (npr. metoda Pomodoro), omejevanje distrakcij (izklop obvestil, tiho okolje) in aktivno upravljanje z energijo (počitek, gibanje).
4. Farmakološka podpora
V nekaterih primerih zdravniki predpišejo stimulativna zdravila (npr. metilfenidat), ki pomagajo izboljšati pozornost. Po poročanju Health so zdravila pogosto del celostnega pristopa – skupaj s terapijo in spremembami okolja.

5. Podpora okolice in razumevanje
Zelo pomembna je podpora družine, partnerja in sodelavcev. ADD ni lenoba ali nemarnost – gre za biološko pogojeno motnjo, ki potrebuje razumevanje in prilagoditve.

KDAJ POISKATI POMOČ?
Če imate vi ali vaš otrok dolgotrajne težave z zbranostjo, organizacijo ali delovnim spominom, ki vplivajo na vsakdanje življenje, je smiselno opraviti strokovno oceno. Pravočasna pomoč lahko bistveno izboljša kakovost življenja.
Viri: Verywell Health, WebMD, Cleveland Clinic, John Hopkins Medicine, Mayo Clinic, Health
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV