Simptomi ADD: kako prepoznati motnjo pozornosti pri odraslih in otrocih?

Čeprav se pogosto začne v otroštvu, simptomi ADD pri mnogih vztrajajo tudi v odrasli dobi, kjer ostajajo pogosto nediagnosticirani. Po podatkih *Verywell Health* mnogi posamezniki z ADD leta živijo z motnjo, ne da bi vedeli njen pravi vzrok.

Obe motnji sodita pod skupni imenovalec motenj pozornosti, a ključna razlika je v tem, da pri ADD ni izrazite hiperaktivnosti. Ljudje z ADD niso fizično nemirni, temveč duševno raztreseni – pogosto zasanjani, odmaknjeni ali kaotični v notranjem doživljanju.

Po navedbah WebMD lahko simptomi ADD v otroštvu vključujejo:

- težave z vzdrževanjem pozornosti pri nalogah ali igri,

- pogosto sanjarjenje, navidezna 'odsotnost',

- hitro pozabljanje navodil,

- neorganiziranost, izgubljanje predmetov (zvezki, igrače),

- težave pri sledenju navodilom,

- izogibanje nalogam, ki zahtevajo mentalni napor,

- počasno delo brez dokončanja nalog,

- težave z nadzorom časa,

- čustvena občutljivost ali pretirana zaskrbljenost.

Odrasli z ADD pogosto ne delujejo 'nemirno', a imajo dolgotrajne težave na področjih, kot so delo, odnosi, samopodoba in organizacija. Po podatkih ClevelandClinic so ključni simptomi:

- kronične težave s koncentracijo (tudi pri zanimivih nalogah),

- pogosto prekinjanje misli, raztresenost,

- težave z organizacijo (zamude, kaotični urniki, neurejenost),

- pozabljivost (sestanki, imena, obveznosti),

- nizka motivacija kljub želji po uspehu,

- odlašanje in težko dokončanje projektov,

- občutek preobremenjenosti, tudi pri manjših nalogah,

- težave v partnerskih odnosih zaradi neodzivnosti ali nezbranosti,

- občutek, da 'ne dosegajo svojega potenciala'.

Po mnenju John Hopkins Medicine se diagnoza ADD postavi na podlagi celostne klinične ocene, ki vključuje:

- podroben pogovor o simptomih (trajanje, vpliv na vsakdanje življenje),

- vprašalnike za oceno pozornosti in organizacije,

- izključitev drugih stanj (depresija, anksioznost, motnje spanja),

- poročila učiteljev (pri otrocih) ali partnerjev (pri odraslih).

Pomembno je, da simptomi niso prisotni le občasno, temveč vztrajajo več kot 6 mesecev in negativno vplivajo na delovanje v šoli, službi ali doma.

Po navedbah Mayo Clinic pomaga posameznikom prepoznati disfunkcionalne vzorce mišljenja in jih nadomestiti z učinkovitimi strategijami za obvladovanje pozornosti, organizacijo in samoregulacijo.

Redne rutine, uporaba koledarjev, aplikacij in opomnikov dokazano zmanjšujejo pozabljivost in stres zaradi organizacije.

Pomagajo lahko: razdeljevanje nalog na manjše korake, uporaba časovnih intervalov (npr. metoda Pomodoro), omejevanje distrakcij (izklop obvestil, tiho okolje) in aktivno upravljanje z energijo (počitek, gibanje).

V nekaterih primerih zdravniki predpišejo stimulativna zdravila (npr. metilfenidat), ki pomagajo izboljšati pozornost. Po poročanju Health so zdravila pogosto del celostnega pristopa – skupaj s terapijo in spremembami okolja.

Zelo pomembna je podpora družine, partnerja in sodelavcev. ADD ni lenoba ali nemarnost – gre za biološko pogojeno motnjo, ki potrebuje razumevanje in prilagoditve.

Če imate vi ali vaš otrok dolgotrajne težave z zbranostjo, organizacijo ali delovnim spominom, ki vplivajo na vsakdanje življenje, je smiselno opraviti strokovno oceno. Pravočasna pomoč lahko bistveno izboljša kakovost življenja.

Viri: Verywell Health, WebMD, Cleveland Clinic, John Hopkins Medicine, Mayo Clinic, Health