"ADHD obsega kombinacijo težav, ki lahko vključujejo težave pri ohranjanju pozornosti, hiperaktivnost, impulzivno vedenje, pa tudi slabo izvršno delovanje," pravi omenjena strokovnjakinja. "Lahko vpliva na osredotočenost otroka ali odraslega, učenje, socialno komponento, šolo ali delo." Pri odraslih ljudeh pa simptomi niso vedno očitni kot pri otrocih.

Na katere znake bi morali biti pri motnji ADHD pozorni odrasli? Poglejmo si nekaj najpogostejših, ki jih povzema portal thehealthy. 

Tu so najpogostejši znaki, na katere morate biti pozorni:

- Nepazljivost: vključuje neorganiziranost, težave pri opravljanju nalog, nenehno sanjarjenje in nepozornost, ko se neposredno pogovarjate.

- Impulzivnost: vključuje odločitve v trenutku, ne da bi razmišljali o možnostih škode ali dolgoročnih učinkih. Hitro ukrepate, da dobite takojšnjo nagrado. Redno lahko motite učitelje, prijatelje in družino.

- Hiperaktivnost: vključuje zvijanje, tresenje, tapkanje, govorjenje in nenehno gibanje, zlasti v situacijah, ko to ni primerno.

V preteklosti ste imeli znake ADHD

ADHD pri odraslih se vedno začne kot ADHD v otroštvu, pravi dr. Eric Lifshitz, psihiater v zdravstvenem centru Providence Saint John v Santa Monici in v zasebni praksi na Beverly Hillsu. Zgodovina težav s koncentracijo, osredotočenostjo, organizacijo in spominom skozi vse življenje je glavno merilo pri diagnosticiranju ADHD pri odraslih. Pri odraslih z ADHD so težave prisotne vse življenje. Če so težave nov pojav, potem ne gre za ADHD, pojasnjuje. "Obstaja veliko, veliko drugih razlogov, da lahko odrasli razvijejo te težave, vključno z depresijo in stresom ali pa celo z izgorelostjo." Usposobljeni strokovnjak vam lahko pomaga poiskati pravilno diagnozo in vam zagotovi najboljšo oskrbo.

Naveličani ste pogovora ... še preden se je ta začel 

Se zdijo vsi pogovori dolgočasni? Nenehno prekinjate druge sredi stavka ali pa celo zaključujete stavke drugih, da bi pospešili pogovor, ker se le-ta ne odvija dovolj hitro? Potem imate morda ADHD, pravi dr. Lifshitz. Druga pogosta težava odraslih ljudi z motnjo ADHD je občutek, da drugi ljudje govorijo prepočasi. Ker so možgani odraslih ljudi z ADHD vedno dva koraka naprej, posamezniki težko poslušajo druge, težko jim dajo čas, da oblikujejo svoje misli, in le s težavo sledijo. 

Vedno zamujate

Če preprosto ne morete priti pravočasno, ne glede na to, kaj počnete, imate morda ADHD. In verjetno ste zaradi svojega kroničnega zamujanja tako razdraženi kot vsi drugi. A za to si posamezniki s to motnjo niso krivi sami, pravi dr. Lifshitz. "Posamezniki podcenjujejo količino časa, ki ga bodo vzele rutinske naloge, kot je iskanje ključev in čevljev."

Še pred končanim ciklom aktivnosti to opustite 

Namesto, da bi si vzeli odmor, se sprostili in napolnili baterije, odrasli ljudje z motnjo ADHD pogosto čutijo notranji nemir in tesnobo, ko niso aktivno vključeni v nalogo, pravi prej omenjeni strokovnjak. Pri otrocih z ADHD to označujemo kot hiperaktivnost, pri odraslih pa slednja ni tako zelo očitna, ker se odrasli ljudje naučijo ponotranjiti in skriti te občutke. Ljudje z ADHD tako pogosto poročajo o stvareh, kot so nezmožnost sedeti čez cel film (še posebej, če si ga niso izbrali), raje imajo samo aktivne hobije in dejavnosti, hitro se naveličajo iger in postanejo živčni med dejavnostmi, ki zahtevajo sedenje ali ležanje pri miru. 

Vaše življenje, hiša ali stvari so polne nedokončanih 'projektov' 

Se lotite pomivanja posode, a na koncu pomijete le polovico? Imate nešteto neprebranih knjig, umazano perilo čaka na pranje že nekaj časa, izdelki, ki jih ustvarjate, so na pol narejeni, projekti pa vedno čakajo, da jih končate? Če se zdi, da pogosto ne napredujete ali ne dokončate stvari, so to lahko znaki odraslih ljudi z ADHD motnjo. Ljudje s to motnjo pogosto ne vidijo in ne zmorejo 'končne ciljne črte', ker ne vidijo širše slike. "Težko je vztrajati pri 'preprosti' nalogi, kot je čiščenje omare ali dokončanje projekta, ker so možgani posameznika z ADHD premalo stimulirani."

Pogosto delate majhne ali velike nenamerne napake 

Ko otroci z ADHD odraščajo, pogosto razvijejo vedenje obvladovanja svojih pomanjkljivosti v svetu odraslih. Toda ti zlahka razpadejo, ko prevzamejo več odgovornosti, kot je napredovanje v šolanju ali podiplomski študij, pravi dr. Lifshitz. To se pogosto kaže v obliki slabih ocen uspešnosti, izbiranju bližnjic in delanju neštetih majhnih napak, čeprav vedo, da znajo bolje.

Ste pozabljivi

Tu in tam vsi pozabimo na stvari, še posebej, če so naši urniki natrpani z delom, gospodinjskimi in družabnimi obveznostmi, a če pogosto doživljate pozabljivost, je to lahko znak ADHD. Morda ste tam in se zdi, da poslušate ali sodelujete, vendar vaš um v resnici ni pozoren na nalogo, ki jo imate, zato pozabite na stvari in opravke, pravi Capanna-Hodge. "Pomanjkanje pomembnih navodil in pozabljanje, kam ste postavili stvari, katere opravke imate in s kom ste dogovorjeni, so pogoste težave, ki resnično ovirajo življenje otroka ali odrasle osebe z ADHD."

Redno menjujete radijske, televizijske in glasbene kanale 

"Ljudje z ADHD potrebujejo visoko stopnjo stimulacije," pravi Lifshitz. To bi se lahko prevedlo v nenehno menjavanje kanalov, preverjanje njihovih telefonov, žvižganje, brenčanje ali nemirnost. 

Vaši najmanj priljubljeni besedi sta 'trenutek tišine'

Dolga obdobja tišine, še posebej med pogovori ali dejavnostmi, se odraslim z ADHD zdijo skrajno neprijetna, pojasnjuje dr. Lifshitz. Zaradi tega jih lahko prekinjajo, pojejo, se pogovarjajo sami s seboj, tapkajo po mizi ali kako drugače povzročajo hrup, da zapolnijo tišino – dejavnosti, ki bodo skoraj zagotovo razdražile ljudi okoli njih. 

Nagnjeni ste k depresiji ali nizkemu samospoštovanju 

Dr. Lifshitz pravi, da ADHD pri odraslih pogosto vidi kot depresijo in nizko samospoštovanje. "ADHD ne vpliva le na delo in šolo, temveč tudi na njihovo družabno življenje," pojasnjuje. "Zaradi svoje raztresenosti in razdražljivosti imajo odrasli z ADHD oteženo vzpostavljanje stikov z drugimi." Poleg tega lahko nenehno kopičenje socialnih in šolskih težav sčasoma vodi v vseživljenjsko negotovost. Vedenjska terapija lahko pomaga zmanjšati s tem povezano tesnobo in/ali depresijo, hkrati pa izboljša pozornost, dodaja dr. David A. Merrill.

Za konec pa še enkrat poudarjamo – konkretno diagnozo lahko poda zgolj in samo klinični psiholog! 

Povzeto po thehealthy, webmb