A velja poudariti, da težave z duševnim zdravjem niso neizogiben del staranja in se z ustreznim načinom življenja ali iskanjem podpore lahko uspešno preprečujejo. Duševno zdravje in dobro počutje sta v starejših letih enako pomembna kot v katerem koli drugem obdobju življenja.

Najpogostejše duševne motnje v starosti

Demenca

Je progresivni sindrom, ki vodi v poslabšanje mišljenja, spomina in vedenja, vključno s slabšo zmožnostjo opravljanja rutinskih opravil. Čeprav so nekateri prepričani, da demenca sčasoma doleti vsakogar in da je normalen del staranja, to ne drži. Res pa je, da se pogosteje pojavlja pri starejših. Svetovna zdravstvena organizacija predvideva, da se bo pojavnost demence povečala na 82 milijonov ljudi do leta 2030 in na 152 milijonov ljudi do leta 2050. Nekateri vzroki za demenco so bili opredeljeni kot: 

- Alzheimerjeva bolezen, znana kot najpogostejši vzrok za demenco; gre za napredujočo možgansko bolezen, ki vodi v različne kognitivne motnje;

- kronično visok krvni tlak, bolezen žil in možganska kap;

- Parkinsonova bolezen v napredovani fazi;

- Huntingtonova bolezen, genetska motnja, ki se kaže z duševno disfunkcijo, spremenjeno osebnostjo, psihozo in motnjami gibanja;

- Creutzfeldt-Jakobova bolezen, virusna okužba, ki povzroči hitro in progresivno demenco.

Tudi simptomi bolezni, povezani z nadledvično žlezo, ščitnico, hipofizo in nekaterimi drugimi žlezami, lahko posnemajo simptome demence, saj uravnavajo spomin, zaznavanje, čustva in miselne procese. Razumevanje osnovne bolezni je bistvenega pomena za ustrezno zdravljenje. 

Depresija

Depresija je ponekod še vedno eno tistih stanj, ki se ga napačno razume kot splošna utrujenost ali slabo obdobje. V resnici gre za zelo izčrpavajočo motnjo, ki po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije prizadene okoli 7 odstotkov starejše populacije. Depresija pri starejših, imenovana tudi geriatrična depresija, se pogosto pojavlja v kombinaciji z drugimi boleznimi, zato lahko ostane nediagnosticirana in nezdravljena. Pogosti znaki depresije, na katere je treba biti pozoren, so dalj časa trajajoča žalost ali tesnobno razpoloženje, občutki nevrednosti, nemoči ali brezupa, zmanjšana energija, stalna utrujenost, razdražljivost, izguba zanimanja za prijetne dejavnosti. Seveda ni nujno, da kateri od omenjenih simptomov že predstavlja depresijo, je pa pomembno obiskati zdravnika, če starostnik ali svojec opazi spremembo. 

Tesnobne motnje

Generalizirana tesnobna motnja in specifične fobije so najpogostejše tesnobne motnje, manj pogoste pa so socialna fobija, panična motnja, posttravmatska stresna motnja in obsesivno-kompulzivna motnja. Ključna značilnost tesnobne motnje je stalna, pretirana zaskrbljenost zaradi vsakodnevnih dogodkov in težav, ki ne bi smeli povzročiti tako hudega nelagodja. Čeprav je normalno, da so starejši bolj zaskrbljeni zaradi zdravstvenih težav in finančnih zadev, pa nenehna zaskrbljenost ni nekaj običajnega.

Starejši manj pogosto ali sploh ne iščejo pomoči ob težavah z duševnim zdravjem. Razlogi so lahko strah pred stigmatizacijo, nepoznavanje simptomov in znakov motnje, samozanikanje, strah pred tem, da bi postali breme bližnjim. Prav zaradi omenjenih razlogov je toliko bolj pomembno, da so njihovi bližnji in drugi, ki so v stiku z osebo (npr. sorodniki, sosedje, patronažna sestra), pozorni na spremembe v čustvovanju (npr. potrtost, žalost, napetost, razdražljivost, občutljivost, vidno nihanje v razpoloženju), vedenju (npr. zavračanje hrane, umikanje v samoto, zmedenost, zloraba alkohola, slaba skrb za higieno) ali mišljenju (npr. težave s spominom in osredotočenostjo, preganjavica, temne misli). 

Preventivni dejavniki, ki imajo pozitiven učinek na telesno in duševno zdravje v starosti

Najpomembnejši elementi aktivnega staranja so preprečevanje bolezni, krepitev psihične in telesne dejavnosti ter aktivno delovanje v skupnosti. Skrb za kakovosten spanec, uravnotežena in redna prehrana ter dovolj gibanja so pomembni skozi vse življenje, tudi v starosti. Gibanje ohranja moč in vzdržljivost ter upočasnjuje procese staranja. Prehrana ima pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja in vitalnosti. Spanje pa je nujno za preživetje in obnavljanje telesa, zato je pomembno ukrepanje, če se pojavijo motnje spanja. Poleg teh treh temeljev pa je pri starostnikih zelo pomembna tudi vključenost v družbo, kar obsega različne prostočasne delavnice, športne aktivnosti za starejše, prostovoljno delo, vseživljenjsko izobraževanje, sodelovanje v lokalnih skupnostih ... Na ta način poskrbijo za kakovostno in dejavno preživet čas ter obenem za ohranjanje in oblikovanje novih stikov z drugimi. 

Viri: WHO / NIJZ / MentalHealthOrg