Najpogostejše značilnosti oseb s histrionično osebnostno motnjo
Neprijetno jim je, ko niso v središču pozornosti
Osebe s histrionično osebnostno motnjo si za občutek lastne vrednosti in samospoštovanja izrazito prizadevajo za potrditev drugih. Potrebo po pozornosti zelo pogosto zbujajo z ekstravagantnim videzom, kot so vpadljiva oblačila kričečih barv in oblik, nenavadne barve las ter drugi elementi, ki jih delajo posebne, zanimive, opazne. Poleg zunanjega videza lahko pretiravajo tudi pri pripovedovanju zgodb in zasipavanju drugih s pohvalami. Zelo hitro se naučijo ustvariti podobo o sebi, ki vzbuja pozornost.
Histrionični paradoks je, da ti posamezniki pogosto domnevajo, da so njihovi odnosi z drugimi veliko globlji in intimnejši, kot so v resnici. Ker imajo omejeno razumevanje lastne intime ali pristnosti, domnevajo, da so celo priložnostni prijatelji "najboljši" ali da so vsi romantični partnerji ali partnerji "sorodne duše". Vendar ti odnosi pogosto nimajo vsebine.
Neprimerno vedenje
Takšne osebe se pogosto vedejo situacijam neprimerno. To pomeni, da so do drugih izrazito zapeljive in provokativne. S svojimi izjavami, vprašanji, domislicami druge pogosto spravljajo v zadrego. Delujejo ekstatično, pretirano navdušeno in presegajo telesne meje ljudi (npr. poljubi ob pozdravu, čeprav osebo komaj poznajo). Slog govora je izumetničen, pretirano impresionističen in brez podrobnosti. Te lastnosti jim otežuje oblikovanje pristnih odnosov z drugimi osebami, prijatelji ali partnerji.
Njihova čustva so plitka in nihajo
Takšne osebe so v vsakodnevnih pogovorih preveč čustvene, pretirano teatralne in izrazne. Ne komunicirajo na preprost način. Ironično pa je, da so, čeprav so njihova čustva neobičajno plitva, ponavadi čustveni ekshibicionisti, ki izražajo občutke, ki jih ne morejo zares izkusiti. Njihovo vedenje odraža močno nabita čustvena stanja, z enega konca spektra na drugega. Lahko nenadzorovano jočejo ali kažejo nesorazmerno močne stopnje veselja. Doživljajo stalne spremembe v razpoloženju in interesih. Hitro se navdušijo, a tudi hitro izgubijo zanimanje.
Hrepenenje po vznemirjenju
Takšne osebe imajo zelo sugestibilno naravo, zlasti takrat, ko je v igri nekaj novega, vznemirljivega. Hrepenijo po senzorni stimulaciji in se zlahka naveličajo vsakodnevne rutine, prav zato doživljajo visoko stopnjo frustracije, če so dnevi, delo in ljudje okoli njih monotoni, dolgočasni, pasivni. Z drugimi besedami – okoli njih se mora vedno dogajati, če so poleg vsega še v središču pozornosti, pa je to zanje idealno.
Potreba po kontroli
Močna potreba po pozornosti lahko takšen osebe vzpodbudi k izrabljanju manipulativnih tehnik pri interakciji z drugimi. V tesnih odnosih se tako lahko poslužujejo neprimernega in nadzorujočega vedenja, da bi ohranili pozornost. Te taktike so zasnovane tako, da od drugih izvabijo pohvale, občudovanje, skrb ... Vzdrževanje pristnih odnosov je zanje izziv, saj vse življenje preživijo v igranju svojih občutkov, kar posledično zmanjšuje njihovo zmožnost oblikovanja intimnih odnosov. Lahko bi rekli, da niso sposobni biti iskreni do drugih, saj ne morejo biti iskreni niti do sebe.
So podobni narcisom?
Niti ne. Medtem ko lahko histrionične osebe hrepenijo po enaki ravni pozornosti kot narcisi, je vrsta pozornosti, ki jih zadovolji, izrazito drugačna od tiste, ki jo iščejo narcisi. Slednji imajo napihnjeno samopodobo, ki jo ohranjajo z občudovanjem in pohvalo drugih. Posamezniki s histrionično motnjo imajo pogosto nizko samozavest in njihova potreba po pozornosti je potešena ne glede na to, ali prejmejo pozitivno ali negativno pozornost. Zlahka se prostovoljno norčujejo iz sebe, če jim to le prinese pozornost, po kateri tako zelo hrepenijo.
Vzroki in dejavniki tveganja
Čeprav natančen vzrok histrionične osebnostne motnje še ni popolnoma znan, se domneva, da je posledica kombinacije genetskih in okoljskih vplivov. Drugi dejavniki, povezani s povečanim tveganjem za razvoj te osebnostne motnje, pa vključujejo:
- starševski stil, zlasti nedosledne ali preveč popustljive starše, ki ne postavljajo mej;
- starše, ki imajo dramatično ali nedosledno vedenje;
- družinsko anamnezo psihiatričnih motenj, uživanja substanc ali osebnostnih motenj;
- travmo iz otroštva.
Histrionična osebnostna motnja se pogosto pojavlja tudi skupaj z drugimi osebnostnimi motnjami, vključno z mejno osebnostno motnjo in narcistično osebnostno motnjo.
Vizita e-novice
Viri: DisordersOrg / PsychCentral
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV