Shizoafektivna motnja se neprijetno usede med shizofrenijo in motnje razpoloženja, kar v praksi pomeni, da se diagnoza pogosto zavleče in traja tudi po več let. V nadaljevanju razčlenimo, kateri zgodnji znaki so razlog za strokovno presojo in kateri so res samo slab teden.
Kaj sploh je shizoafektivna motnja
Gre za kombinacijo psihotičnih simptomov (halucinacije, blodnje) in motenj razpoloženja (depresija ali manija). Bistvena razlika od bipolarne motnje s psihozo je, da psihotični simptomi vztrajajo tudi takrat, ko razpoloženje ni v skrajnosti. Tudi ko nismo manični, še vedno doživljamo psihotične simptome, na primer. Poznamo dva podtipa, bipolarnega in depresivnega, motnja pa prizadene približno 0,3 odstotka populacije. Prvi znaki se tipično pojavijo v poznih najstniških letih ali zgodnji odraslosti. Ker se simptomatika prekriva z drugimi motnjami, se diagnoza pogosto zavleče po več let.

Večina ljudi pred polnim izbruhom motnje preživi tako imenovano prodromalno fazo, ki lahko traja od nekaj tednov do več let. V tem obdobju se najpogosteje pojavijo tiha anksioznost, nedoločen strah in nezaupanje do drugih. Spanje začne nagajati; nenadoma težje zaspimo, se prezgodaj zbujamo ali cele dneve preživimo v postelji. Sledi postopen socialni umik, izguba zanimanja za stvari, ki so prej prinašale veselje, in padec storilnosti v šoli ali službi brez očitnega zunanjega razloga. Blage zaznavne nenavadnosti (npr. slišanje svojega imena v prazni sobi, bežne sence ob robu pogleda) so prav tako pogoste. Enega znaka ne bi niti opazili, kombinacija več različnih, ki vztrajajo, pa je razlog za skrb.
Trije sklopi simptomov, ki so vredni pozornosti
Razpoloženje: hitri, nepojasnjeni preklopi med brezupom in evforijo, manična zagnanost z zmanjšano potrebo po spanju, impulzivni nakupi, grandiozne ideje.
Psihoza: na začetku tiha oz. skoraj neopazna, sence ob robu vidnega polja, vse pogostejši občutek, da nekdo opazuje ali sledi. Sčasoma se ti vtisi okrepijo v razločne glasove ali trdne blodnje.
Mišljenje in vedenje: razdrobljen tok misli, težave pri sledenju pogovoru, nenavadne čustvene reakcije (npr. smeh ob žalostnih temah), zanemarjanje samega sebe. Družina in prijatelji običajno te spremembe opazijo prej kot prizadeti sami, zato so njihova opažanja pogosto najbolj zanesljiv signal.

Dejavniki tveganja
Družinska anamneza shizofrenije, shizoafektivne ali bipolarne motnje verjetnost povišuje. Sledijo travme v otroštvu, uporaba kanabisa v adolescenci (dokazano poveča tveganje za psihotične motnje) in hudi življenjski stresorji, kot so izguba službe, razpad razmerja ali smrt bližnjega.
Kdaj poiskati pomoč
Če se v zadnjih mesecih razpoloženje spreminja brez razloga, hkrati pa se pojavlja občutek, da nekaj ni v redu z zaznavanjem (v obliki zvokov, misli ali vida), je to razlog za skrb. Prav tako je lahko jasen znak nižja storilnost in pomanjkanje skrbi zase, česar se ne da pojasniti z zunanjim vzrokom. Pogosto se zgodi, da spremembe v vedenju opazijo bližnji, medtem ko jih prizadeti sploh ne zazna. Hitra diagnoza je pomembna. Če jo dobimo v prvem letu od pojava simptomov, to pomeni manj hospitalizacij, manj nepričakovanih poslabšanj in boljše dolgoročno funkcioniranje.
Shizoafektivna motnja je redka in kompleksna motnja, ki se najpogosteje pojavi kot serija drobnih sprememb, ki jih je lažje spregledati kot priznati. Če več zgodnjih znakov vztraja več tednov, se splača obiskati strokovnjaka. Samo ta lahko postavi jasno diagnozo, ki tako močno izboljša nadaljnjo prognozo.





























Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV