19-letni Tim je v zadnjem letu začel pri sebi opažati nenavadno in zelo intenzivno željo po jemanju različnih predmetov. Ta neustavljiva in močna potreba se je pojavila tako v trgovini, kjer je v žepe skrival vse mogoče stvari, kot tudi na obisku pri prijateljih, kjer je na stranišču iz omaric jemal higienske pripomočke. V tem obdobju se mu je doma nabralo veliko število predmetov, on pa ni vedel, kaj z njimi storiti. 

Izraz kleptomanija ima grške korenine, in sicer prihaja iz besed: klepto (kradem) ter mania (nora želja, prisila). Prevod bi torej bil kompulzivna kraja ali prisila h kraji. Pri kleptomaniji tako ne gre za krajo iz nagiba, ker bi nekaj zares potrebovali in tega ne moremo kupiti, ali pa morda za krajo iz samega uporništva in dokazovanja, ampak posameznik krade zaradi nezadržne želje, prisile, ki vodi v takšna dejanja.

Kleptomanija se običajno začne v obdobju pubertete in zgodnji odraslosti. Nekoliko bolj je razširjena med dekleti. Običajno jo uvrščamo med obsesivno-kompulzivne motnje (OKM), ker gre za impulzivna dejanja, motnja pa temelji na pretiranih neželenih ritualih. S kleptomanijo je včasih povezana tudi zloraba substanc, saj so opazili, da lahko uporaba alkohola in drog vpliva na presojo. Najstniki, ki trpijo za kleptomanijo, imajo pogosteje tudi sorodnike s težavami zaradi zlorabe substanc ali težavami v duševnem zdravju.

Kaj loči kleptomanijo od običajne kraje? 

Pri kleptomaniji oseba ne gre v trgovino z vnaprejšnjim načrtom in namenom, da bo nekaj ukradla, ampak v trgovini začuti zelo močno nujo, da mora nekaj ukrasti. To so lahko čisto banalne stvari, ki jih sploh ne potrebuje in nimajo uporabne vrednosti. Edini način, da razbremeni napetost, je ta, da nekaj ukrade. Čeprav lahko kleptomanija povzroči sramoto, javno ponižanje, družinske spore ali celo pravne težave, je pogosto ni mogoče odpraviti brez ustreznega zdravljenja. 

Kako jo prepoznamo? Gre za krajo predmetov, ki jih oseba ne potrebuje. Med nakupovanjem se pojavi stopnjevanje tesnobe in močne napetosti, po izpeljani kraji pa nastopi občutek olajšanja, užitka, zadovoljstva in moči. Kraja ni storjena zaradi jeze, maščevanja, uporništva ali dokazovanja pred drugimi. Pogosto jo je zelo težko prepoznati, saj takšna oseba ne poišče pomoči zaradi zadrege in strahu pred kaznovanjem. Prisotno je lahko tudi patološko laganje.

Kleptomanijo lahko povzroči kemično neravnovesje v možganih, kleptomanija v družini ali vplivi okolja. Čeprav natančni razlogi še niso povsem znani, obstajajo nekateri dejavniki, ki povečujejo tveganje za razvoj te motnje. To so pretekla poškodba možganov, depresija, tesnoba, panični napadi, socialna fobija, anoreksija, bulimija, obsesivno-kompulzivna motnja, zloraba substanc in motnja nadzora impulzov. 

Še posebej ranljivi so najstniki, ki se počutijo depresivne in zapostavljene, zdi se jim, da nimajo nadzora. Zdravljenje vključuje kombinacijo psihoterapije (kognitivno-vedenjske, družinske in psihodinamične) ter zdravil, ki dvigajo raven serotonina v možganih.

Informacije in podpora

Iskanje pomoči nikoli ni lahka naloga, sploh v najstniških letih. Če sami ali nekdo, ki ga poznate, potrebuje pomoč, vam toplo priporočamo, da čim prej poiščete ustrezno podporo pri nekom, ki mu zaupate. Čeprav lahko strah, ponižanje ali zadrega oteži iskanje pomoči, je pomembno, da takšno motnjo čim prej zaustavimo.

Vir: TeenTreatment / MayoClinic.