Prvič je motnjo omenil leta 1959 psihiater in raziskovalec Albert Stunkard, in sicer kot nočno motnjo hranjenja. Nočno zato, ker se mnogi posamezniki s to motnjo prehranjujejo na skrivaj, tudi v nočnem času. Šele skozi čas je znanost motnjo klasificirala pod imenom, kot ga poznamo danes, leta 2013 pa so jo tudi uradno sprejeli kot diagnozo.

Čeprav se kompulzivna motnja hranjenja pojavlja tako pri moških kot pri ženskah z normalno telesno težo, takšno vedenje precej hitro vodi do neželenega povečanja teže ali celo debelosti, kar pa posredno še krepi nadaljnje prenajdenaje. Ti posamezniki se največkrat globoko v sebi spopadajo s težkimi občutki krivde in gnusa, poleg tega pa je prisotna tesnoba in/ali depresija.

Pri komulzivnem hranjenju gre pravzaprav za začaran krog – negativni občutki, ki se pri tem pojavljajo, še dodatno okrepijo potrebo po prenajedanju. Tako se znajde v neprekinjenem krogu hranjenja, ki je povsem neobvladljivo, a obenem omogoča tudi (začasno) čustveno uteho. Za razliko od bulimije in anoreksije se posameznik ne ukvarja s kompenzacijskim vedenjem, kot je denimo bruhanje pri bulimiji, jemanje odvajal in pretirana športna aktivnost pri anoreksiji.

Kaj privede do kompulzivnega hranjenja?

Natančen vzrok sicer še ni znan, a obstajajo številni dejavniki, ki naj bi vplivali na razvoj te motnje.

⇒ Biološki: sem uvrščamo hormonske motnje in genetske dejavnike.

⇒ Psihični: raziskave kažejo na povezavo med depresijo in hranjenjem. Nezadovoljstvo s telesnim izgledom, nizka samopodoba in težave pri soočanju s težkimi občutki lahko močno prispevajo k tej motnji hranjenja. Prav tako igrajo vlogo pretekle travme, zlasti spolna zloraba.

⇒ Družbeni in kulturni: Tudi družbeni pritiski imajo na velik vpliv, zlasti na mlada dekleta z nizko samopodobo. Mediji, ki ustvarjajo lažne ideale, kritične pripombe ljudi in splošno nezadovoljstvo s seboj lahko privedejo do kompulzivnega hranjenja.

Simptomi in znaki posameznika, ki trpi za kompulzivnih prenajedanjem:

- Ponavljajoče se epizode prenajedanja, tudi ko ima občutek polnosti v želodcu.
- Nezmožen se je ustaviti in nadzorovati kaj je; običajno poje več hrane kot večina ljudi v podobnih okoliščinah.
- Hrano skladišči in jo celo skriva, da jo lahko kasneje zaužije skrivaj.
- V prisotnosti drugih se prehranjuje normalno, ko je sam pa izgubi kontrolo nad sabo.
- Težka čustva, tesnobo, stres, nemir lahko pomiri le s pomočjo hrane, ki mu predstavlja začasno olajšanje.
- Občutek apatije in praznine med hranjenjem.
- Ne glede na količino zaužite hrane nikoli ne pride do sitosti in občutka zadovoljstva.
- Prenajeda se vsaj dvakrat v tednu v roku šestih mesecev.
- Sčasoma lahko začne telo skrivati z ohlapnejšimi oblačili.

Posledice takšnega načina prehranjevanja se kažejo na več ravneh. Pojavijo se lahko bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, nespečnost, povečan krvni tlak, bolezni žolčnika, bolečine v sklepih in mišicah, težave s prebavili ter depresija.

Zdravljenje

Pri tovrstnih motnjah je obvezna vključenost specialistov iz različnih strokovnih področij, psihiatrov, nutricionistov in psihoterapevtov. Poudarek je na iskanju osrednjega vzroka za takšno hranjenje, zlasti pa osredotočenost na čustvene sprožilce, ki povzročajo prenajedanje in vzpostavitev bolj zdravih mehanizmov za spopadanje s stresom, tesnobo, depresijo.

Dejstva o motnji:

- med vsemi motnjami hranjenja je ta najmanj mladostniška, saj se navadno pojavlja po 30. letu starosti pa vse do 45. leta;

- kompulzivno hranjene povzroči, da se v možganih sprosti dopamin in opioide, kar ima podoben učinek kot heroin, kokain in druge droge, zato pravimo, da je neurejen način prehranjevanja dobesedno zasvojenost;

- sčasoma postane prenajedanje naučeno vedenje, ki zagotavlja kratkotrajno olajšanje pred osamljenostjo, stisko, žalostjo, tesnobo, depresijo ...

Viri: Binge eating,  Eating disorder hope / Eating disoreds, Mayo Clinic