Hude duševne motnje se pojavljajo povsod enako, zahodni, razviti svet pa se srečuje z epidemijo stresnih in anksioznih motenj ter depresije. "V Sloveniji imamo več težav zaradi samomorilnega vedenja in motenj, ki so povezane s pretirano rabo alkohola," je povedala Dernovškova. Pri obravnavi duševnih težav je ključna hitra obravnava. Tako je lahko zdravljenje krajše in uspešnejše, potreba po zdravilih pa je manjša. Le slaba četrtina oseb, ki potrebujejo pomoč, pa to tudi poišče, je izpostavila Šprahova.

Pomoč je sicer bolnikom na voljo po celotni Sloveniji, vendar se bolniki predvsem zaradi stigme raje odločajo za zdravljenje v oddaljenih krajih. Pomoč je mogoče poiskati pri osebnem zdravniku, psihiatru, za katerega bolnik sicer ne potrebuje napotnice, v centrih za duševno zdravje in tudi v nevladnih organizacijah. "Pri blažjih stvareh lahko pomaga tudi rama partnerja ali prijateljev," je dodala Dernovškova.

Izpostavila pa je problem dostopnosti in predolgih čakalnih dob.

Na pomoč čakajo enako dolgo vsi bolniki, ne glede na težave, ki jih imajo, je opozorila Dernovškova. "To je, kot da bi dali vse ljudi s težavami s srcem v eno čakalno vrsto, tudi tiste, ki imajo morda v tem trenutku srčni infarkt," je pojasnila.

Pomoč pa je mogoče poiskati tudi v centrih duševnega zdravja, ki so namenjeni otrokom in odraslim. V resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 je predvidenih 25 centrov za otroke in 25 za odrasle, je pojasnila generalna direktorica direktorata za javno zdravje Mojca Gobec. Trenutno polno delujeta dva centra, do konca leta pa naj bi vrata odprlo skupaj 20 centrov.

Odnos do duševnega zdravja moramo ozdraviti

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je opozoril, da se mora odnos družbe do tega vprašanja spremeniti. Ocenjuje namreč, da se slovenska družba še ni otresla strahu pred drugačnostjo in strahu pred neznanim, kar se kaže v odnosih do posameznikov z duševno motnjo ne glede na njihovo starost. 

"Skrb za duševno zdravje slehernika je skrb za duševno zdravje celotne družbe," so besede Svetine povzeli v uradu varuha. Če želimo biti družba blaginje, v kateri je življenje prebivalcev kakovostno, je nujno skrbi za duševno zdravje posvetiti večjo pozornost. Duševne motnje so veliko breme za posameznike in njihove bližnje, pomenijo pa tudi veliko izgubo in obremenitev za gospodarske, socialne in izobraževalne sisteme. Tveganje za duševne motnje povečuje tudi revščina, je opozoril. Pobudniki varuhu opisujejo brezizhodne situacije, občutke tesnobe, izgubo življenjskega smisla, tudi samomorilne misli, občutke manjvrednosti, so navedli v sporočilu za javnost. Ti posamezniki bi potrebovali psihiatrično oziroma psihoterapevtsko pomoč, ki povsod v Sloveniji ni zagotovljena enako dostopno.

Osebe z duševnimi motnjami in njihovi bližnji so poleg bremena bolezni pogosto deležni diskriminacije, izključenosti in kršenja temeljnih človekovih pravic. Kot je izpostavil Svetina, jih je treba opolnomočiti tudi z zagotavljanjem možnosti učinkovite obrambe svojih pravic pred državnimi in lokalnimi organi ter nosilci javnih pooblastil.

Za izhod iz začaranega kroga, ko osebe z duševnimi motnjami težko konkurirajo na trgu dela, se težje socialno vključujejo in se zato njihova duševna stiska poglablja, je nujna njihova psihosocialna rehabilitacija. Pri tem jim je lahko v veliko pomoč, če se vključijo v obravnavo v skupnosti, ob čemer ne gre zanemariti pomembne vloge nevladnih organizacij, je poudaril Svetina.