Panični napad ne pride 'kot strela z jasnega', telo ga napove že uro prej

Srce podivja, zmanjka zraka, roke postanejo mravljinčaste, ljudje so prepričani, da umirajo. Na urgenci jih zdravnik kasneje pomiri, da je s srcem vse v najlepšem redu. To jih seveda ne prepriča; kaj točno se je zgodilo in zakaj je prišlo tako nepričakovano? V resnici telo panični napad pogosto napove že prej, samo znake smo spregledali.

Panični napad je peklenska izkušnja, ki je statistično dokaj pogosta; vsaj enkrat v življenju naj bi ga doživelo približno 13 % ljudi, čeprav pravo panično motnjo razvijeta manj kot dva odstotka. En napad torej ne pomeni diagnoze; zanjo se morajo ponavljati, spremljati pa jih mora strah pred ponovitvijo.

Večina napad doživi kot nenaden in nepričakovan, zadane jih kot strela z jasnega. V resnici je to le zadnja faza procesa, ki ga je telo zagnalo že dolgo nazaj. Raziskave so ugotovile, da se fiziološka nestabilnost začne že 45 do 60 minut pred samim napadom; najprej se pospeši dihanje, nato pade variabilnost srčnega utripa, srčni utrip pa počasi raste.

Možgani neskladje zaznajo in povsem nenevaren telesni signal napačno preberejo kot smrtno grožnjo. Zavest registrira šele zadnji, sunkoviti val te verižne reakcije. Številni bolniki doživljajo celo nočne napade sredi globokega spanja, povsem izven faze REM in brez kakršnihkoli nočnih mor.

Posamezen panični napad, kot rečeno, ne pomeni diagnoze, če pa mu sledi huda napetost v pričakovanju novega, pa je to že dober razlog za obisk terapevta. Dobre rezultate prinaša kognitivno-vedenjska terapija z interoceptivnim izpostavljanjem, torej načrtnim izpostavljanjem neprijetnim telesnim občutkom, ki paniko sprožijo.

Zanimivo je, da sta bili mišična sprostitev in virtualna resničnost kot terapevtska pristopa v raziskavah manj učinkoviti od same kognitivno-vedenjske terapije; sproščanje ne škodi, a najbolj pomaga prav terapija. In tista slavna papirnata vrečka? Lahko je potencialno nevarna, sploh če je v ozadju težava s srcem ali pljuči, saj zaradi nje namerno dobivamo veliko manj kisika.

Če ste nedavno doživeli panični napad, je lahko pomirjujoča misel, da ni prišel kot strela z jasnega. Telo nas ni izdalo, ampak je skoraj celo uro po svoje reševalo lažni alarm. Če gre za en osamljen primer, ki ne poslabša kakovosti našega življenja, ni razloga za pretirano skrb.

Če pa se pojav ponavlja in ga spremlja strah pred ponovitvijo, je prvi smiseln korak obisk osebnega zdravnika, da lahko izključimo ščitnico, srce in dihala, potem pa se prek kognitivno-vedenjske terapije lahko soočimo z občutki. Že ko enkrat razumemo mehanizem, panika izgubi svojo skrivnostno moč.