Shizofrenija je kronična duševna motnja, za katero so značilne ponavljajoče se epizode psihoz. Gre za spremembe v zaznavanju, razmišljanju, čustvovanju in vedenju. Glavni simptomi vključujejo halucinacije, blodnje, neorganizirane misli in govor ter oslabljeno zmožnost delovanja. 

Pri blodnjah oseba verjame, da ji berejo misli, ji prisluškujejo, jo nadzirajo, ji skozi ključavnico spuščajo strup, jo opazujejo; morda celo verjame, da ima posebne nadnaravne moči in znanja. Pri halucinacijah, ki so lahko slišne, vidne ali čutne, oseba sliši glasove, vidi stvari, ki jih v resnici ni, ali občuti namišljeno bolečino. Tako lahko misli, da jo glasovi napeljujejo k nevarnim dejanjem, da jo nekdo gleda skozi okno ali da ji pod kožo lezejo žuželke. 

Pri neorganiziranem mišljenju pa gre predvsem za preskakovanje misli brez jasnih povezav, kar se v govoru kaže kot nepovezani stavki, nerazumljivost, skakanje s teme na temo … 

Neorganizirano ali nenormalno motorično vedenje pa se lahko kaže na več različnih načinov. Vključuje lahko otroško vedenje, neprimerno ali bizarno telesno držo, pretirano gibanje in podobno. Drugi simptomi pa so tudi socialni umik in izogibanje stikom, čustvena otopelost, izguba zanimanja za vsakodnevne aktivnosti, pomanjkanje osebne higiene. Simptomi se razlikujejo po vrsti in intenzivnosti, pri čemer se lahko poslabšajo in izginjajo.

Kdaj se pojavi? 

Simptomi se pojavljajo postopoma; navadno se začnejo v obdobju odraščanja in zgodnje odraslosti, pri moških najpogosteje med 15. in 25. letom starosti, pri ženskah pa med 25. in 35. letom starosti. Pojav motnje po 40. letu je zelo redek. 

Vzroki

Ni še natančno razjasnjeno, kaj povzroča shizofrenijo. Raziskovalci verjamejo, da gre za kombinacijo genetike, kemičnega (ne)ravnovesja v možganih in okoljskih dejavnikov.

Dejavniki tveganja 

Čeprav natančni vzroki za shizofrenijo še niso znani, pa raziskovalci ugotavljajo, da nekateri dejavniki tveganja povečujejo tveganje za razvoj ali sprožitev shizofrenije. Med drugim so to družinska anamneza shizofrenije, nekateri zapleti v nosečnosti ali ob rojstvu in jemanje psihoaktivnih ali psihotropnih zdravil v najstniških letih.

Zapleti

Če shizofrenija ostane nezdravljena, lahko privede so številnih zapletov in težav, ki prizadenejo različna področja življenja. Ti vključujejo poskus samomora/samomor, anksiozne in obsesivno kompulzivne motnje, depresijo, zlorabo alkohola, nikotina in drog, nezmožnost dela ali šolanja, finančne težave in brezdomstvo, socialno izolacijo, zdravstvene težave, agresivno vedenje …

Preprečevanje

Shizofrenije ni mogoče zanesljivo preprečiti, a vendar lahko upoštevanje načrta zdravljenja pomaga preprečiti ponovitve ali poslabšanje simptomov. Raziskovalci upajo, da bi lahko več informacij o dejavnikih tveganja za shizofrenijo pripeljalo do zgodnejših diagnoz in zdravljenja. 

Simptomi pri najstnikih

Simptomi shizofrenije pri najstnikih so podobni kot pri odraslih, vendar je stanje težje prepoznati – delno tudi zato, ker so nekateri zgodnji simptomi precej običajni za tipičen razvoj v najstniških letih, na primer umik od prijateljev in družine, slabša uspešnost v šoli, težave s spanjem, razdražljivost ali depresivno razpoloženje in pomanjkanje motivacije. Tudi uporaba rekreacijskih snovi, kot so marihuana, metamfetamini ali LSD, pogosto povzroči podobne znake in simptome. A v primerjavi z odraslimi je pri najstnikih manj verjetno, da bodo imeli blodnje in vizualne halucinacije. 

Kdaj k zdravniku? 

Osebe s simptomi in znaki shizofrenije običajno ne vedo, da njihove težave izvirajo iz duševne motnje, ki zahteva ustrezno zdravniško pomoč. Zato je zelo pomembno, da ob nenavadnih spremembah ustrezno ukrepajo družina in prijatelji. Kako lahko pomagamo? Če menite, da se nekdo, ki ga poznate, nenavadno vede, se z njim pogovorite o težavah. Čeprav ne moremo nikogar prisiliti, da poišče strokovno pomoč, lahko ponudite podporo in spodbudo. Če bližnji predstavlja nevarnost zase ali za druge, pa je treba poklicati ustrezno pomoč. V nekaterih primerih je nujna hospitalizacija.

Vir: PsychiatryOrg.