Najnovejše številke Nacionalnega združenja za anoreksijo nervozo kažejo, da se več kot 30 milijonov ljudi na svetu bori z eno od oblik motenj hranjenja. Skupina motenj vključuje stanja, kot so anoreksija nervoza, bulimija nervoza, motnje prenajedanja in kompulzivna vadba. Dejstvo pa je, da obstaja veliko napačnih predstav o motnjah hranjenja, pravi dr. Nancy Zucker, izredna profesorica psihiatrije in vedenjskih ved na Medicinski fakulteti Univerze Duke ter ustanoviteljica in direktorica Dukovega centra za prehranjevalne motnje v Durhamu v Severni Karolini.

Največji mit je, da so ''motnje hranjenja povezane z videzom ljudi," pravi Zuckerjeva. ''To ni zgolj napačno prepričanje, temveč je lahko tudi zelo sporno. Pri motnjah hranjenja gre namreč največkrat za občutek nadzora in kontrole nad hrano in lastnim telesom, a sama kontrola navadno izvira iz mnogo globljih vzorcev.''

Po podatkih Nacionalnega inštituta za duševno zdravje so motnje hranjenja lahko življenjsko nevarne ali imajo dolgotrajne učinke na (duševno) zdravje posameznika. Anoreksija lahko na primer privede do zdravstvenih stanj, kot so anemija, podhranjenost ali nizek krvni tlak, medtem ko lahko prenajedanje škoduje samopodobi, hkrati pa poveča tveganje za povečanje telesne mase in bolezni srca.

Izbirčnost glede na vrsto hrane

Osebe z motnjami hranjena nemalokrat iz svoje prehrane izločijo določeno skupino živil (ali pa več skupin) – denimo ves sladkor, ogljikove hidrate, vse mlečne izdelke, meso in živalske proizvode. Zuckerjeva poudarja, da seveda nimajo vsi ljudje, ki se odločijo izločiti določena živila iz svoje prehrane, motenj hranjenja. ''Pri osebah z motnjami hranjenja gre za to, da njihova dieta tako rekoč vsebuje 15 % živil, ki jih po svojem mnenju še smejo jesti, ostalih 85 % živil pa je prepovedanih." 

Ignoriranje lakote in telesnih odzivov 

V študiji iz leta 2016, objavljeni v Biological Psychiatry, so raziskovalci analizirali delovanje možganov pri majhnem vzorcu 23 žensk, ki so okrevale po anoreksiji, in skupini 17 zdravih žensk, ki nikoli niso imele tega stanja. Raziskovalci so ugotovili, da se ženske z anoreksijo – tudi tiste v okrevanju – niso odzvale na signale lakote enako kot njihove zdrave kolegice. Njihov zmanjšan odziv je pomenil, da so bile manj motivirane za hrano.

Izolacija med jedjo

Naravno je, da naši prijatelji in družina ponujajo podporo ali izrazijo pomisleke, če sprejemamo nezdrave in tvegane odločitve. Ravno zato se ljudje, ki se spopadajo s prehransko motnjo, po navadi izolirajo, zlasti pri prehranjevanju.

Prekomerna vadba

Po podatkih Nacionalnega združenja za motnje hranjenja lahko znaki kompulzivne ali pretirane vadbe vključujejo vedenja, kot je na primer, da oseba daje prednost vadbi, kljub neprimernem času, poškodbi ali drugim zdravstvenim težavam. 

Miselnost 'brez prostih dni' glede vadbe

Zuckerjeva poudarja, da osebe z motnjami hranjenja preprosto ne poslušajo svojega telesa, kar vključuje tudi vadbo. Pogosto se te osebe 'ženejo' na vse pretege, pogosto celo do te mere, dokler preprosto ne omagajo in se lahko celo zgrudijo. 

Stroga pravila glede preizkušanja novih živil

Osebi z motnjo hranjenja je lahko zelo težko spremeniti prehrano in poskusiti nekaj, kar ni del njihove rutine.

Izogibanje družinskim obrokom

Izpuščanje obrokov je način, da skrijejo neurejeno prehranjevanje in skrivajo svoje težave. ''Če bi me kdo vprašal, kako preprečiti motnjo hranjenja ali pa jo odkriti dovolj zgodaj, bi mu svetovala družinske rituale ali rutino. Določene stvari so vidne že na začetku, časa za ukrepanje pa je tako še dovolj,'' pravi Zuckerjeva. 

Vir: thehealthy