Lahko rečemo, da ne obstaja človek, ki v takšnih in podobnih situacijah ne bi čutil nekolikšne mere živčnosti in nervoze. Socialna anksioznost pa ni nervoza, temveč motnja. Pravimo ji tudi socialna fobija, pri kateri že vsakodnevne in vsakdanje interakcije povzročijo veliko tesnobe in zadrege, ker se ljudje, ki trpijo za to motnjo, tako zelo bojijo, da bi jih drugi preučevali, negativno sodili in podobno. Poglejmo si nekaj več o socialni anksioznosti. 

Kaj je socialna anksioznost?

Socialna anksioznost je motnja, kronično stanje duševnega zdravja. Socialna anskioznost in z njo strah ter tesnoba vodijo človeka k izogibanju, ki lahko močno moti vsakodnevno življenje. Hud stres lahko vpliva na odnose, dnevno rutino, delo, šolo ali druge dejavnosti.

Socialna anksioznost, simptomi

Občutki sramežljivosti ali nelagodja v določenih situacijah niso nujno znaki socialne anksiozne motnje, zlasti pri otrocih. Stopnje udobja v socialnih situacijah se razlikujejo glede na osebnostne lastnosti in življenjske izkušnje. Nekateri ljudje so po naravi zadržani, drugi pa bolj družabni.

V nasprotju z vsakdanjo živčnostjo socialna anksiozna motnja vključuje strah, tesnobo in izogibanje, ki ovirajo odnose, dnevno rutino, delo, šolo ali druge dejavnosti. Socialna anksiozna motnja se običajno začne v zgodnjih ali srednjih najstniških letih, čeprav se lahko včasih začne tako pri mlajših otrocih ali pri odraslih.

Socialna anksioznost, čustveni in vedenjski simptomi

Znaki in simptomi socialne anksiozne motnje lahko vključujejo:

- strah pred situacijami, v katerih bi vas lahko negativno ocenili,

- skrb, da bi se osramotili ali ponižali,

- močan strah pred interakcijo ali pogovorom z neznanci,

- strah, da bodo drugi opazili, da ste videti zaskrbljeni,

- strah pred telesnimi simptomi, ki vas lahko spravijo v zadrego, kot so zardevanje, potenje, tresenje ali tresoč glas,

- izogibanje početju ali govorjenju z ljudmi zaradi strahu pred zadrego,

- izogibajte situacijam, kjer bi lahko bili v središču pozornosti.

- močan strah ali tesnoba med socialnimi situacijami,

- analiziranje in iskanje napak v interakcijah po druženju, 

- pričakovanje najhujših možnih posledic negativne izkušnje v socialni situaciji.

Funkcionalna vrsta socialne anksioznosti je lahko, ko doživite močan strah in tesnobo med govorjenjem ali nastopanjem v javnosti, ne pa tudi v drugih vrstah splošnejših družbenih situacij.

Socialna anksioznost, fizični simptomi

Telesni znaki in simptomi lahko včasih spremljajo socialno anksiozno motnjo in vključujejo:

- zardevanje,

- hiter srčni utrip,

- tresenje,

- potenje,

- vznemirjen želodec ali slabost,

- težave z dihanjem,

- omotičnost,

- občutek 'praznega uma',

- mišično napetost,

- izogibanje običajnim družbenim situacijam.

Če imate socialno anksiozno motnjo, je morebiti težko prenašati pogoste vsakodnevne izkušnje, to so tudi:

- interakcija z neznanimi ljudmi ali tujci,

- udeležba na zabavah ali družabnih srečanjih,

- odhod v službo ali šolo,

- začetek pogovorov,

- vzpostavljanje očesnega stika,

- zmenki,

- vstop v sobo, v kateri so že ljudje,

- uporaba javnega stranišča.

Simptomi socialne anksiozne motnje se lahko sčasoma spremenijo. Izbruhnejo lahko, če se v življenju soočate s številnimi spremembami, stresom ali zahtevami. Čeprav se lahko izogibanje situacijam, ki povzročajo tesnobo, kratkoročno izboljša, se bo vaša tesnoba verjetno nadaljevala dolgoročno, če ne boste deležni zdravljenja.

Socialna anksioznost, razlogi 

Tako kot mnoga druga stanja duševnega zdravja tudi socialna anksiozna motnja verjetno izhaja iz kompleksne interakcije bioloških in okoljskih dejavnikov. Možni vzroki vključujejo:

- Podedovane lastnosti. Anksiozne motnje se običajno pojavljajo v družinah. Vendar pa še vedno ni povsem jasno, koliko je to lahko posledica genetike in koliko je posledica naučenega vedenja.

- Struktura možganov. Struktura v možganih, imenovana amigdala, lahko igra vlogo pri nadzoru odziva na strah. Ljudje, ki imajo prekomerno aktivno amigdalo, imajo lahko povečan odziv na strah, kar povzroča večjo anksioznost v socialnih situacijah.

- Okolje. Socialna anksiozna motnja je lahko naučeno vedenje – nekateri ljudje lahko razvijejo znatno anksioznost po neprijetni družbeni situaciji. Prav tako lahko obstaja povezava med socialno anksiozno motnjo in starši, ki bodisi modelirajo anksiozno vedenje v socialnih situacijah bodisi bolj nadzorujejo ali so preveč zaščitniški do svojih otrok.

Socialna anksioznost, dejavniki tveganja

Več dejavnikov lahko poveča tveganje za razvoj socialne anksiozne motnje, to so tudi:

- Družinska zgodovina. Verjetnost, da boste razvili socialno anksiozno motnjo, je večja, če imajo to stanje vaši biološki starši ali bratje in sestre.

- Negativne izkušnje. Otroci, ki doživljajo ustrahovanje, zavračanje, zasmehovanje ali poniževanje, so lahko bolj nagnjeni k socialni anksiozni motnji. Poleg tega so lahko drugi negativni dogodki v življenju, kot so družinski konflikti, travma ali zloraba, povezani s to motnjo.

- Temperament. Otroci, ki so sramežljivi, plašni, zaprti ali zadržani, ko se soočajo z novimi situacijami ali ljudmi, so lahko bolj ogroženi.

- Nove socialne ali delovne zahteve. Simptomi socialne anksiozne motnje se običajno začnejo v najstniških letih, vendar lahko spoznavanje novih ljudi, javni govor ali pomembna delovna predstavitev prvič sprožijo simptome.

- Videz ali stanje, ki pritegne pozornost. Na primer iznakaženost obraza, jecljanje ali tresenje zaradi Parkinsonove bolezni ali drugih stanj lahko pri nekaterih ljudeh sprožijo socialno anksiozno motnjo.

Socialna anksioznost, zapleti

Če socialne anksiozne motnje ne zdravite, lahko poslabša kakovost vašega življenja. Tesnoba lahko moti delo, šolo, odnose ali uživanje v življenju. Ta motnja lahko povzroči:

- nizko samozavest,

- težave z odločnostjo,

- negativni samogovor,

- preobčutljivost za kritiko,

- slabe socialne veščine,

- izolacijo in težke socialne odnose,

- nizek akademski in zaposlitveni uspeh,

- zlorabo substanc, kot je prekomerno pitje alkohola,

- samomor ali poskuse samomora.

Druge anksiozne motnje in nekatere druge motnje duševnega zdravja, zlasti velika depresivna motnja in težave z zlorabo substanc, se pogosto pojavijo pri socialni anksiozni motnji.

Socialna anksioznost, preprečevanje 

Ni mogoče predvideti, kaj bo pri nekom povzročilo razvoj anksiozne motnje, lahko pa ukrepate za zmanjšanje vpliva simptomov, če ste zaskrbljeni. Poiščite pomoč, najdite tehnike sproščanja, predvsem pa govorite o svojih čustvih, občutjih in mislih! Še enkrat – pomembno je, da pravočasno poiščete strokovno pomoč! 

Vir: mayoclinic