Zakaj se pojavi drhtenje, tresenje?

Kot že rečeno, je v vsakem izmed nas najbolj primaren mehanizem oz. stresni odziv, ki ga delimo na boj ali beg. Gre za odziv na določeno ‘grožnjo’, ki je lahko resnična ali le namišljena – kako se bo odzval in jo dojel posameznik, pa je seveda odvisno le od njega. Za lažjo predstavo: če nas recimo sredi noči lovi neznanec, je grožnja resnična, saj nam lahko ogrozi življenje; če pa nam stisko povzroči že čakanje v vrsti v trgovini, ne gre za pravo grožnjo, situacijo pa vseeno tako dojemamo, če imamo težave s socialno anksioznostjo. Podobno je pri nastopih pred večjo skupino ljudi, kar dela težave veliko ljudem.

Tresenje, drhtenje je torej posledica odziva na boj ali beg, ki poveča našo budnost, pozornost in telo pripravi na napor. V telesu se bo sprostil hormon epinefrin, znan tudi kot adrenalin, ki poveča pretok krvi v mišicah. Običajno se pojavi tudi pospešen srčni utrip, povečan krvni tlak, pospešeno dihanje. Sprošča se tudi hormon norepinefrin, ki sodeluje pri številnih od naštetih sprememb v telesu. Tresenje, ki ga posameznik občuti, ni torej nič drugega kot posledica vseh teh notranjih procesov.

Če spadate med posameznike s socialno anksioznostjo, potem morda tudi sami pogostokrat doživite tresenje pred drugimi – to so lahko tudi sodelavci, prijatelji. Največkrat tresenje rok opazimo med dviganjem kozarca pijače, med predstavitvijo določenih zapiskov in podpisovanjem, pri nalivanju pijače, pri držanju pribora, kajenju, pisanju pred drugimi in podobno. V stresnejših trenutkih lahko opazite tudi drhtenje ustnic in nog.

Pozor! Velja opozoriti, da ni že vsako tresenje povezano s socialno anksioznostjo. Tresemo se lahko tudi v trenutkih, ki so za nas čustveno in življenjsko zelo pomembni in smo ob tem vzhičeni, razburjeni. Pri tresenju, ki ima vzrok socialno anksioznost gre za pogost oz. stalen vzorec, ki mu ne moremo ubežati.

Posameznik, ki se trese, se trudi to nadzorovati, a ne gre. Roke skriva za hrbtom in počne stvari, ki bi odvrnile pozornost. Misli mu preplavljajo negativna prepričanja, da vsi vidijo njegovo stisko, da je nesuveren in nesamozavesten. A uporaba strategije izogibanja vse skupaj le še poslabša. A brez skrbi, vse skupaj je bolj obvladljivo, kot se zdi na prvi pogled.

Zdravljenje

Socialno anksioznost lahko zdravimo s pomočjo zdravil, ki se uporabljajo za obvladovanje situacij, ki izzovejo tesnobo, kot so denimo pomembni govori, nastopi, predstavitve in podobno. Njihov učinek sicer res blokira adrenalin, a vendar ne vpliva na vzroke težav. V tem primeru se torej zdravi samo znak in ne pravega psihološkega vzroka, ravno slednje pa je najbolj pomembno, če se želimo znebiti težave.

Zelo priporočljiva je psihoterapija, kjer posameznik spregovori o svojem življenju, načinu razmišljanja, morebitnih slabih izkušnjah, pri čemer se postopoma prebije do vira težave. Veliko pa lahko naredi tudi sam, in sicer z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje veliko gibanja, zdrave prehrane, zmanjšan vnos kofeina in zadostno količino spanca. Zelo pomembni so tudi urejeni medosebni odnosi in različne oblike sproščanja, kot so meditacija, joga, avtogeni trening, samohipnoza. Sledenje zdravemu življenjskemu slogu, ki vključuje pozitivne ukrepe za boj proti stresu, je prvi korak, ki ga lahko stori vsak.

Povzeto po: Shaking and anxiety disorder, PubMed