11 simptomov anksioznih motenj

DUŠEVNE MOTNJE

11 simptomov anksioznih motenj

A.K.
18.05.2021, 6:00
0

Anksioznost je običajen odziv na težje življenjske dogodke, ki nas premaknejo iz ustaljenega ritma in jih doživljamo kot bolj stresne. To je navadno menjava službe, prekinitev partnerskega odnosa, selitev, finančne težave, medosebni konflikti, težave z družino. Ko težje obdobje mine, težave navadno izzvenijo.

Eden najpogostejših simptomov anksiozne motnje je pretirana zaskrbljenost.
Eden najpogostejših simptomov anksiozne motnje je pretirana zaskrbljenost. / FOTO: iStock

A če simptomi anksioznosti postanejo večji od dogodkov, ki so jo sprožili in začnejo posegati v vsakdanje delovanje, je to lahko znak anksiozne motnje. Ta je lahko močno izčrpavajoča, vendar jo je mogoče obvladati s pomočjo strokovnjaka. Prvi korak k razrešitvi težav in posledično tudi boljšemu počutju pa je zagotovo prepoznavanje simptomov. Tokrat izpostavljamo 11 simptomov anksioznih motenj in načine, kako si pri tem lahko pomagamo sami. 

Pretirana zaskrbljenost

Eden najpogostejših simptomov anksiozne motnje je pretirana zaskrbljenost, ki se kaže v katastrofalnih pričakovanjih in nenehnem premlevanju negativnih scenarijev. Zaskrbljenost povezana z anksiozno motnjo je nesorazmerna z dogodki, ki jo sprožijo in se navadno pojavi kot odziv na vsakodnevne situacije. Da sploh lahko govorimo o tesnobni motnji, se mora zaskrbljenost pojavljati večino časa vsaj 6 mesecev in jo je težko nadzorovati. 

Anksioznost
Anksioznost / FOTO: Dreamstime

Takšne skrbi so tako zelo naporne, da otežujejo normalno funkcioniranje v življenju. Anksiozni motnji so najbolj izpostavljeni mlajši od 65 let, zlasti samski, ter tisti z nižjim ekonomskim statusom in s številnimi življenjskimi preizkušnjami. 

Povzetek: Pretirane skrbi za čisto vsakodnevne stvari so lahko znak anksiozne motnje, še posebej če je tako intenzivna, da moti vsakodnevno življenje skoraj vsak dan vsaj pol leta. 

Pretirane skrbi za čisto vsakodnevne stvari so lahko znak anksiozne motnje.
Pretirane skrbi za čisto vsakodnevne stvari so lahko znak anksiozne motnje. / FOTO: Dreamstime

Občutek vznemirjenja

Ko posameznik čuti anksioznost, del njegovega simpatičnega živčnega sistema preide v prekomerno delovanje, kar sproži kaskado učinkov po celem telesu (npr. pospešen srčni utrip, potne dlani, tresenje rok, suha usta …). Takšni simptomi se pojavijo, ker možgani verjamejo, da smo v nevarnosti, telo pa začne pripravljati odziv na grožnjo. Čeprav bi bili ti učinki koristni v primeru resnične grožnje, so močno izčrpavajoči, če je strah le v naši glavi. Nekatere raziskave celo kažejo, da ljudje z anksiozno motnjo niso zmožni zmanjšati vzburjenja tako hitro kot tisti brez anksiozne motnje, kar pomeni, da čutijo posledice dlje časa. 

Povzetek: Hitro bitje srca, znojenje, tresenje, suha usta so pogosti simptomi anksioznosti. Posamezniki z motnjo lahko doživljajo omenjene telesne znake zelo dolgo obdobje. 

Ko posameznik čuti anksioznost, del njegovega simpatičnega živčnega sistema preide v prekomerno delovanje, kar sproži kaskado učinkov po celem telesu.
Ko posameznik čuti anksioznost, del njegovega simpatičnega živčnega sistema preide v prekomerno delovanje, kar sproži kaskado učinkov po celem telesu. / FOTO: iStock

Nemir

Še eden zelo pogost simptom tesnobe, zlasti pri otrocih in najstnikih, je nemir. Posameznik navadno opisuje nemir kot občutek, da je ’na robu’ ali pa kot neprijetno potrebo po gibanju. Ena izmed raziskav, ki je vključevala 128 otrok z diagnozo anksiozne motnje, je pokazala, da je 74% otrok poročalo o nemiru kot o enem glavnih simptomov. Nemir se sicer ne pojavlja pri vseh posameznikih z anksioznostjo, je pa zagotovo eden od simptomov, ki ga zdravniki iščejo pri postavitvi diagnoze. Če doživljate nemir več kot 6 mesecev, je to lahko znak anksiozne motnje. 

Povzetek: Nemir sam po sebi ni dovolj za diagnozo anksiozne motnje, je pa lahko eden od simptomov, še posebej če se pojavlja pogosto. 

Hitra utrujenost brez posebnega razloga je še eden od simptomov generalizirane anksiozne motnje. 
Hitra utrujenost brez posebnega razloga je še eden od simptomov generalizirane anksiozne motnje.  / FOTO: Shutterstock

Utrujenost

Hitra utrujenost brez posebnega razloga je še eden od simptomov generalizirane anksiozne motnje. Mnoge morda to celo preseneča, saj se anksioznost pogosto povezana s hiperaktivnostjo ali prekomernim vzburjenjem. Pri nekaterih posameznikih lahko utrujenost sledi napadu tesnobe, pri drugih pa je lahko kronična. Ni povsem jasno, ali je utrujenost posledica drugih simptomov anksioznosti kot sta denimo nespečnost ali mišična napetost, ali pa je morda povezana s spremenjenim hormonskim stanjem zaradi kronične anksioznosti. Pomembno je upoštevati, da je utrujenost lahko tudi simptom depresije in drugih bolezenskih stanj, zato še ni dovolj za diagnosticiranje anksiozne motnje. 

Povzetek: Utrujenost je lahko simptom anksiozne motnje, če jo spremlja tudi pretirana zaskrbljenost. Lahko pa kaže tudi na druge zdravstvene težave. 

Mnogi posamezniki z anksioznostjo poročajo o težavah s koncentracijo.
Mnogi posamezniki z anksioznostjo poročajo o težavah s koncentracijo. / FOTO: Shutterstock

Težave s koncentracijo

Mnogi posamezniki z anksioznostjo poročajo o težavah s koncentracijo. Ena od študij, ki je vključevala 157 otrok in najstnikov z generalizirano anksiozno motnjo, je pokazala, da jih je imelo več kot dve tretjini  težave s koncentracijo. Druga študija, ki je vključevala odrasle z isto motnjo, pa je pokazala, da jih je skoraj 90% poročalo o težavah s koncentracijo. Bolj intenzivna kot je bila tesnoba, več težav so imeli. Nekatere študije kažejo, da lahko tesnoba prekine delovni spomin – to je spomin, odgovoren za kratkoročne informacije. Potemtakem lahko to pomaga razložiti dramatično zmanjšanje uspešnosti in učinkovitosti v obdobju visoke anksioznosti. 

Povzetek: Težave s koncentracijo so lahko eden od znakov anksiozne motnje. Pri ljudeh z diagnozo generalizirane anksiozne motnje so eden od najpogosteje zabeleženih simptomov. 

Večina ljudi z anksioznimi motnjami poroča tudi o prekomerni razdražljivosti.
Večina ljudi z anksioznimi motnjami poroča tudi o prekomerni razdražljivosti. / FOTO: Dreamstime

Razdražljivost

Večina ljudi z anksioznimi motnjami poroča tudi o prekomerni razdražljivosti. Po nedavni raziskavi, ki je vključevala več kot 6000 odraslih, je več kot 90% opisovalo močno razdražljivost v obdobjih, ko je bila njihova anksiozna motnja na vrhuncu. Glede na to, da je anksioznost povezana z visoko vzburjenostjo in pretirano zaskrbljenostjo, ni presenetljivo, da je pogost simptom tudi razdražljivost. 

Povzetek: Večina ljudi z generalizirano anksiozno motnjo poroča o razdražljivosti, zlasti ko imajo zelo slabo obdobje. 

 

dusevno
dusevno / FOTO: Dreamstime

Napetost v mišicah

Občutek napetosti v mišicah večino dni v tednu je še eden zelo pogost simptom anksioznosti, čeprav ni še povsem pojasnjeno, zakaj. Možno je, da napetost mišic že sama po sebi poveča občutek tesnobe, ali pa je ravno obratno – da tesnoba vodi v povečano napetost v mišicah. Tretja možnost je oboje. Izkazalo se je, da lajšanje mišične napetosti s terapijo za sproščanje mišic zmanjšuje zaskrbljenost pri ljudeh z anksiozno motnjo. Nekatere študije so celo pokazale, da je bilo takšno zdravljenje enako učinkovito kot kognitivno vedenjska terapija. 

Povzetek: Napetost mišic je močno povezana s tesnobo, vendar smer odnosa ni še dobro razumljena. Dokazano je, da lajšanje mišične napetosti pomaga pri zmanjšanju simptomov skrbi. 

Motnje spanja so močno povezane z anksioznimi motnjami.
Motnje spanja so močno povezane z anksioznimi motnjami. / FOTO: Dreamstime

Težave s spanjem 

Motnje spanja so močno povezane z anksioznimi motnjami. Zbujanje sredi noči in nezmožnost zaspati sta dve najpogosteje poročani težavi. Nekatere raziskave kažejo, da je lahko nespečnost v otroštvu povezana z razvijanjem anksioznosti kasneje v življenju. Študija, ki je 20 let sledila skoraj 1000 otrokom, je pokazala, da je bila nespečnost v otroštvu povezana s 60% povečanim tveganjem za razvoj anksiozne motnje do 26. leta starosti.  Medtem ko sta nespečnost in tesnoba močno povezani, ni jasno, ali nespečnost prispeva k anksioznosti, ali je obratno. Znano je, da se pri zdravljenju anksiozne motnje pogosto izboljša tudi spanje.

Povzetek: Težave s spanjem so zelo pogoste pri posameznikih z anksioznostjo. Zdravljenje slednje navadno pomaga tudi izboljšanju kakovosti spanja. 

Socialna anksioznost se razvije v zgodnjem obdobju življenja.
Socialna anksioznost se razvije v zgodnjem obdobju življenja. / FOTO: Shutterstock

Panični napadi

Vrsta anksiozne motnje, imenovana panična motnja, je povezana s ponavljajočimi se napadi panike. Ta ekstremen strah običajno spremlja hiter srčni utrip, potenje, tresenje, zasoplost, občutek težkih prsi, slabost, strah pred smrtjo in občutek izgube nadzora.  Panični napadi so lahko pojavljajo izolirano oz. enkratno. Če jih posameznik doživlja pogosto in nepričakovano, so lahko znak panične motnje. 

Povzetek: Panični napadi povzročajo izjemno intenzivne občutke strahu, ki jih spremljajo neprijetni fizični simptomi. Ponavljajoči se napadi panike so lahko znak panične motnje. 

Obstaja veliko naravnih in preprostih načinov, s katerimi blažimo simptome tesnobe in izboljšamo počutje.
Obstaja veliko naravnih in preprostih načinov, s katerimi blažimo simptome tesnobe in izboljšamo počutje. / FOTO: iStock

Izogibanje socialnim situacijam 

Pri socialni anksioznosti se pojavlja sledeče: 

- občutek anksioznosti ali strahu zaradi prihajajočih socialnih situacij (npr. dogodki z več ljudmi);

- skrbi, da vas bodo drugi sodili ali ocenjevali;

- strah pred ponižanjem ali osramotitvijo pred drugimi;

- izogibanje družabnim dogodkom zaradi strahov.

Socialna anksioznost se razvije v zgodnjem obdobju življenja. 50% tistih, ki jo imajo, je diagnosticiranih do 11. leta starosti, medtem ko je 80% diagnosticiranih do 20. leta starosti. Ljudje s socialno anksioznostjo se zdijo navzven izrazito sramežljivi in tihi v skupinah ali ob srečanju z nepoznanimi ljudmi. Čeprav se navzven morda ne zdijo v stiski, pa v notranjosti čutijo izrazit strah in tesnobo. Motnja je povezana z nizko samopodobo, visoko samokritičnostjo in depresijo. 

Povzetek: Strah in izogibanje socialnim situacijam sta lahko pokazatelj socialne anksiozne motnje, ki je ena od najpogosteje diagnosticiranih anksioznih motenj.

Neracionalni strahovi, ki bi lahko motili vsakodnevno funkcioniranje, so lahko znak specifične fobije.
Neracionalni strahovi, ki bi lahko motili vsakodnevno funkcioniranje, so lahko znak specifične fobije. / FOTO: Dreamstime

Neracionalni strahovi

Skrajni strahovi pred določenimi stvarmi ali situacijami, kot so pajki, zaprti prostori, višina, so lahko simptom fobije. Fobija je opredeljena kot ekstremna anksioznost ali strah pred določenim predmetom ali situacijo. Občutek je dovolj intenziven, da moti normalno funkcioniranje. Najpogostejše fobije vključujejo: živali (npr. pajki, ptice), vremenske pojave (npr. poplave, orkani), jemanje krvi (npr. igle, kri, poškodbe), situacije (npr. vožnja z letalom, avtomobilom, dvigalom), agorafobija (npr. javni prevoz, odprti ali zaprti prostori). 

Povzetek: Neracionalni strahovi, ki bi lahko motili vsakodnevno funkcioniranje, so lahko znak specifične fobije. Obstaja veliko vrst fobij, vendar vse vključujejo izogibanje in izrazit strah. 

Večina ljudi z generalizirano anksiozno motnjo poroča o razdražljivosti, zlasti ko imajo zelo slabo obdobje.
Večina ljudi z generalizirano anksiozno motnjo poroča o razdražljivosti, zlasti ko imajo zelo slabo obdobje. / FOTO: Dreamstime

Naravni načini za zmanjšanje anksioznosti

Obstaja veliko naravnih in preprostih načinov, s katerimi blažimo simptome tesnobe in izboljšamo počutje. Sem spada uživanje zdrave prehrane, opustitev psihoaktivnih snovi in izvajanje tehnik obvladovanja stresa. 

- Uživanje zdrave prehrane: prehrana, bogata z zelenjavo, sadjem, kakovostnim mesom, ribami, oreščki in polnozrnatimi izdelki;

- omejevanje kofeina: prekomeren vnos kofeina lahko poslabša občutek tesnobe;

- uživanje probiotikov in fermentirane hrane: je povezano z boljšim duševnim zdravjem;

- omejevanje alkohola: anksiozne motnje in zloraba alkohola so močno povezane;

- prenehanje kajenja: kajenje je povezano s povečanim tveganjem za nastanek anksiozne motnje;

- redna telesna aktivnost: redna vadba je povezana z manjšim tveganjem za nastanek anksioznih motenj;

- meditacija, joga: meditacija in prakticiranje čuječnosti znatno zmanjša simptome pri ljudeh z anksiozno motnjo.

Za ogled vsebine z družbenih omrežij omogoči piškotke družbenih omrežij.
Omogoči piškotke

Vir: Signs and symptoms of anxiety disorders, Healthline