Tako se nekateri otroci, ki živijo v revščini, soočajo s premnogimi izzivi, med katerimi so tudi razvojni, ki lahko dolgoročno vplivajo na njihovo počutje in delovanje. Oseba, ki živi v revščini, pogosto živi v podpovprečnih življenjskih razmerah. Med dolgotrajnimi izzivi, ki jih povzročajo, so učinki nezadostne hrane, oblačil, zatočišča in nege v otroštvu v odrasli dobi, zlasti ko gre za razvoj možganov, piše verywellmind. 

Ker se velik del možganov oblikuje zelo zgodaj, v prvih šestih letih življenja, lahko razmere, s katerimi se otrok sooča med odraščanjem, vplivajo na stanje možganov leta kasneje.

Dejavniki tveganja, ki lahko vplivajo na razvoj možganov v otroštvu

Raziskave so pokazale, da lahko revščina predstavlja izziv za fizično in duševno zdravje. Tisti, ki živijo v revščini, imajo na primer krajšo pričakovano življenjsko dobo in višjo stopnjo umrljivosti. Na splošno ljudje, ki živijo v revščini, nimajo enakega dostopa do virov za pomoč svojemu fizičnemu in duševnemu zdravju.

Vendar ti dejavniki ne pomenijo samodejno, da bodo otroci, ki živijo v revščini, imeli težave z zdravjem možganov. Obstaja veliko dejavnikov tveganja, ki pridejo v poštev.

Možni dejavniki tveganja revščine

Raziskave nevronskega razvoja so prepoznale več dejavnikov, ki lahko vplivajo na kognitivne sposobnosti. Ti dejavniki vključujejo: 

- Finančna obremenitev družine.

- Stigmatizacija v družini ali skupnosti.

- Življenje na območjih politične ali družbene krize.

- Nestabilna navezanost na skrbnike v otroštvu.

- Stresorji doma, kot sta hrup ali nasilje v skupnosti.

- Akademski in zunajšolski stresorji v šoli.

- Izpostavljenost slabim starševskim tehnikam.

- Nizka porodna teža.

- Slaba prenatalna prehrana ali izpostavljenost zdravilom/drugim strupenim snovem med nosečnostjo.

Vpliv revščine na razvoj možganov odraslih

Revščina v otroštvu ima lahko dolgoročne posledice za zdravje in dobro počutje. Stopnje umrljivosti dojenčkov so višje, če dojenčki niso deležni ustrezne prehrane, varnega bivališča in zdravstvene oskrbe. Če noseča ženska, ki živi v revščini, ne more zadovoljiti svojih prehranskih potreb med nosečnostjo, ima lahko njen otrok ob rojstvu nizko porodno težo. Materinska stiska je tudi dejavnik tveganja za nizko porodno težo, saj spremeni regulacijo hormonov med nosečnostjo.

Nizka porodna teža lahko povzroči nagnjenost k težavam z duševnim zdravjem, kot je motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD), in opazne anatomske spremembe v možganih, ki vplivajo na sposobnosti, kot je izvršilna funkcija. Revščina lahko zavira ali kako drugače negativno vpliva na nevrokognitivni razvoj predvsem zaradi stresa, ki ga povzroči življenje v tem stanju. To se kaže na naslednje načine, navedene spodaj.

Nižji prostorski kratkoročni spomin

Pri nekaterih otrocih, ki živijo v revščini, so lahko funkcije kratkoročnega spomina resno motene, zlasti zato, ker naj bi kratkoročni spomin prebival v hipokampusu. Ta predel možganov skrbi za učenje in spomin in je splošno sprejeto, da je občutljiv na stres, kar je pogosta slaba stran revščine.

Poleg stresa naj bi slaba prehrana in pomanjkanje kognitivne stimulacije pri otrocih, ki živijo v revščini, prispevala k pomanjkljivostim kratkoročnega spomina. Neka študija je pokazala, da so otroci (približno 14 let) z nizkim socialno-ekonomskim statusom pri opravljanju testa pokazali manjšo zmogljivost kratkoročnega spomina v primerjavi z njihovimi vrstniki, ki so bili v višjem socialno-ekonomskem statusu.

Povečano tveganje za razvoj depresije in anksioznosti

Študije so pokazale, da so otroci, ki so živeli v družinah z nižjimi dohodki, do devetega leta starosti pokazali večjo aktivnost v amigdali, medtem ko so manj aktivnosti opazili v prefrontalnem korteksu (PFC).

Te razlike so pomembne, ker je amigdala del možganov, ki nadzoruje odziv na strah, medtem ko je prefrontalni korteks osebnostni center, kjer obdelujemo okolje in se odzivamo na okolico. Takšne spremembe v amigdali in PFC opazimo tudi pri ljudeh z duševnimi težavami, kot so depresija, anksioznost, impulzivna agresija in posttravmatska stresna motnja (PTSM).

V teh raziskavah devetletnih otrok je bilo ugotovljeno, da so nevrobiološke spremembe nastale kot posledica izpostavljenosti kroničnemu stresu (kot so nasilje, družinski nemiri, ločitev družine in podstandardne življenjske razmere). Ta kronični stres so opazili pri teh istih otrocih, starih devet, 13 in 17 let.

Obstajajo tudi okoljski dejavniki, zaradi katerih lahko nekateri otroci v revščini pogosteje posegajo po substancah – zlasti kadar je socialno-ekonomski status povezan s pomanjkanjem starševskega nadzora, pomanjkanjem čustvene podpore in življenjskimi razmerami, v katerih prevladuje uživanje drog (in v katerih je dostop do drog enostaven).

Zmanjšanje količine sive in bele snovi v možganih

Ekonomski status družine vpliva na količino bele in sive snovi v možganih. Siva in bela snov sta pomembni, ker siva snov nadzoruje gibanje, spomin in čustva, bela snov pa pomaga pri prenosu informacij v možganih. Odrasli z nizko količino sive snovi imajo težave pri priklicu besed in kažejo zmanjšanje hitrosti obdelave. Tisti, ki imajo nizko količino bele snovi – kar pogosto opazimo pri starejših, običajno razvijejo težave z gibanjem in kognitivnimi funkcijami.

Povečan občutek nemoči

Izraz nemoč se nanaša na stanje bivanja, ko nekdo čuti nezmožnost, da bi zagotovil, zaščitil ali poskrbel zase.

Ljudje, ki so odraščali v revščini, bodo morda bolj verjetno opustili zahtevne naloge

Da bi preučili vpliv revščine v otroštvu na nemoč odraslih, je neka študija pozvala odrasle (nekateri od teh odraslih so odraščali v revščini, drugi pa ne), naj rešijo uganko. Rezultati te naloge so pokazali, da so odrasli, ki so odraščali v revščini, opustili reševanje uganke 8 % hitreje kot druga skupina odraslih.

Vedno pa obstaja tudi pomoč. V Sloveniji so na voljo številni programi, nevladne organizacije, v primeru stiske se lahko obrnete tudi na bližnji center za socialno delo. Na voljo vam je pomoč, izkoristite jo! 

Vir: verywellmind