Kratki videi dokazano škodujejo otroškim možganom

Čeprav so ti videi zabavni, hitri in privlačni, njihova zasnova ni bila nikoli namenjena otrokom – kljub temu pa jih ti uporabljajo vsak dan, pogosto brez nadzora. Za nekatere otroke so kratki videi način izražanja, povezovanja in raziskovanja interesov. Za druge pa lahko postanejo vir motenj spanja, zmanjšane koncentracije in slabšega počutja. Težava ni nujno v številu minut, temveč v vzorcih uporabe, ko drsenje postane kompulzivno in ga je težko prekiniti.

Kratki videi, dolgi od 15 do 90 sekund, so zasnovani tako, da nenehno spodbujajo možgane z novostjo. Vsak poteg prsta prinese nekaj novega, šalo, presenečenje ali šok. Ker tok vsebin skoraj nikoli ne zastane, izginejo naravni premori, ki bi možganom omogočili počitek. Sčasoma to lahko oslabi nadzor impulzov in sposobnost daljše osredotočenosti.

Analiza iz leta 2023, ki je zajela 71 študij in skoraj 100.000 udeležencev, je pokazala povezavo med intenzivno uporabo kratkih videov in zmanjšano pozornostjo ter slabšim zaviranjem impulzov.

Veliko otrok gleda videe v času, ko bi se morali umiriti. Svetloba zaslonov zavira sproščanje melatonina, hormona, ki uravnava spanje. A še večji problem so čustveni vzponi in padci, ki jih sproža hiter tok vsebin. Možgani se težko umirijo, kar vodi v slabši spanec in več socialne anksioznosti. Motnje spanja vplivajo na razpoloženje, odpornost na stres in spomin. Pri otrocih, ki so že pod pritiskom, se lahko razvije začaran krog, iz katerega je težko izstopiti.

Nenehen tok idealiziranih podob lahko okrepi občutke primerjanja. Prednajstniki lahko ponotranjijo nerealne standarde videza, uspeha ali priljubljenosti, kar je povezano z nižjo samopodobo in večjo anksioznostjo. Večina raziskav se osredotoča na najstnike, vendar so mlajši otroci še bolj občutljivi. Njihova sposobnost samoregulacije je manj razvita, identiteta pa še v nastajanju. Zato jih hitra, čustveno nabita vsebina močneje pritegne.

Kratki videi se prikazujejo takoj in samodejno, zato lahko otroci nenadoma naletijo na nasilne posnetke, nevarne izzive ali spolno vsebino, pogosto brez opozorila. Ker videi trajajo le nekaj sekund, skoraj ni konteksta, ki bi otroku pomagal razumeti, kaj gleda. Algoritmi lahko že po kratkem ogledu podobne vsebine ponudijo še več takšnih posnetkov, kar poveča tveganje.

Otroci z anksioznostjo, težavami s pozornostjo ali čustveno nestabilnostjo so bolj dovzetni za kompulzivno drsenje in nihanje razpoloženja. Pri otrocih z ADHD se lahko vzpostavi začaran krog: hitra vsebina jih privlači, hkrati pa lahko poslabša simptome, ki otežujejo samokontrolo. Otroci, ki se soočajo z ustrahovanjem, stresom ali družinskimi težavami, lahko pozno nočno drsenje uporabljajo kot način bega pred neprijetnimi občutki.

Otroštvo je ključno obdobje za učenje odnosov, soočanje z dolgčasom in uravnavanje čustev. Če je vsak tih trenutek zapolnjen s hitrimi videi, otroci izgubijo priložnosti za domišljijo, igro, pogovor ali preprosto razmišljanje. Brez teh trenutkov se lahko oslabijo pomembne veščine notranje umiritve in osredotočenosti.

V Angliji so nove smernice za šole usmerjene v večjo digitalno pismenost in varnost na spletu. Nekatere šole že omejujejo uporabo pametnih telefonov med poukom. Organizacije, kot je Amnesty International, pozivajo platforme k varnejšim privzetim nastavitvam, boljšemu preverjanju starosti in večji preglednosti algoritmov.

Odprta komunikacija doma lahko otrokom pomaga razumeti lastne navade. Skupno gledanje videov in pogovor o tem, kako se ob njih počutijo, lahko okrepi zavedanje in zmanjša tveganja. Rutine, kot sta prepoved telefonov v spalnici ali skupni čas brez zaslonov, lahko izboljšajo spanec in zmanjšajo pozno nočno drsenje. Spodbujanje hobijev, športa in druženja v živo pa pomaga ohranjati ravnovesje med digitalnim in resničnim svetom.

Kratki videi so lahko zabavni, ustvarjalni in povezovalni, vendar njihova zasnova lahko prikrito vpliva na otroške možgane, zlasti pri mlajših in bolj ranljivih uporabnikih. S premišljenim vodenjem, jasnimi smernicami in varnejšimi platformami lahko otroci uživajo v digitalni vsebini, ne da bi pri tem ogrozili svoje dobro počutje in razvoj.

Vir: ScienceAlert