Čeprav morda ne morejo verbalizirati, kaj jih muči, so lahko njihovo vedenje, neverbalni znaki in reakcije jasni pokazatelji, da iščejo pomoč, piše index.hr. Prepoznavanje teh signalov je ključnega pomena za starše, vzgojitelje in druge odrasle, da se lahko ustrezno odzovejo in nudijo podporo otrokom, ki se soočajo z izzivi.

Vedenjske spremembe

Eden od pogostih znakov, da otrok išče pomoč, ne da bi to neposredno povedal, je nenadna sprememba vedenja. Te spremembe lahko segajo od povečane jeze in agresije do umika in zmanjšane socialne interakcije.

Če otrok nenadoma postane zelo tih, se izogiba stikom s prijatelji ali sodelovanju v dejavnostih, ki so mu bile prej zanimive, lahko to pomeni, da se spopada z nečim, kar mu povzroča čustveni stres.

Otrok morda ne zna ubesediti svojih čustev ali strahov, zato skozi vedenje pokaže notranji boj. Včasih se otroci umaknejo ali postanejo razdražljivi, ker ne razumejo, kaj se dogaja z njihovimi čustvi in jih ne znajo izraziti. Starši bi morali biti pozorni na vse nenadne spremembe otrokovega vedenja in jih jemati resno. 

Fizični simptomi in pritožbe

Otroci, zlasti mlajši, čustveno stisko pogosto izražajo fizično, namesto da bi verbalizirali svoja čustva. To lahko vključuje pritožbe glede bolečin, kot so glavoboli, bolečine v trebuhu, slabost ali celo omedlevica. Čeprav imajo telesne težave lahko zdravstvene vzroke, lahko, če se pojavijo brez očitnega razloga ali so pogoste, kažejo na čustvene ali psihološke težave.

Na primer, otrok, ki se spopada s tesnobo zaradi šolskih ali družinskih težav, se lahko začne redno pritoževati nad bolečinami, ki nimajo fizične razlage. Otroci morda ne razumejo, da so njihova čustva povezana s fizičnimi simptomi. Ko so pod stresom, tesnobni ali depresivni, se lahko njihovo telo fizično odzove. Ti simptomi so lahko njihov način iskanja pozornosti ali pomoči brez uporabe besed. 

Sprememba vzorcev spanja ali prehranjevalnih navad

Ko otroci poiščejo pomoč, ne da bi to povedali ustno, lahko kažejo spremembe v vzorcih spanja ali prehranjevalnih navadah. Lahko začnejo imeti težave s spanjem – preveč ali premalo spanja, nočne more ali nočejo zaspati zaradi strahu ali stresa. Podobno lahko kažejo spremembe v apetitu, ne glede na to, ali pojedo preveč ali popolnoma izgubijo apetit.

Spremembe spalnih in prehranjevalnih navad so pogosto znak, da otrok ni čustveno uravnotežen. Stres, strah, tesnoba ali družinske težave lahko vplivajo na otrokovo rutino in vedenje, otroci pa tega morda ne znajo povezati s svojimi čustvi. Starši naj bodo pozorni na spremembe spalnih in prehranjevalnih navad ter se o tem z otrokom nevsiljivo pogovorijo. 

Vir: index.hr