Pediatri, logopedi in psihologi imajo enotno sporočilo: otrokom berite vsak dan

Kaj če bi vam pediater predpisal nekaj minut na dan, brez stranskih učinkov, brez stroškov in s številnimi koristmi za razvoj vašega otroka? Strokovnjaki vse glasneje opozarjajo, da je skupno branje ena najpomembnejših navad zgodnjega otroštva, ki pa jo številne družine opuščajo. Branje otroku pred spanjem, listanje slikanice na kavču ali skupno odkrivanje zgodb ob koncu dneva se morda zdijo majhne stvari. A strokovnjaki poudarjajo, da imajo lahko velik vpliv na otrokov razvoj.

Prav zaradi upadanja bralnih navad in vse večje oddaljenosti od knjig nastaja pobuda Branje na recept, ki želi staršem približati pomembno sporočilo: skupno branje ni le prijetno preživljanje prostega časa, temveč pomembna podpora otrokovemu razvoju.

Pobudniki opozarjajo, da bralna kultura med mladimi že dalj časa slabi. Med drugim se srečujemo z novim pojavom: prve generacije nebralcev so postale starši. Posledično se prekinja medgeneracijski prenos navade branja, ki je bila nekoč samoumeven del družinskega življenja.

Zato želijo strokovnjaki branje postaviti ob bok drugim priporočilom za zdrav razvoj otrok. Starši naj o njegovem pomenu ne bi slišali le v knjižnicah ali šolah, temveč tudi v ambulantah, pri logopedih, razvojnih psihologih, vzgojiteljih in drugih strokovnjakih, ki spremljajo otrokov razvoj.

Čeprav se zdi preprosto, skupno branje spodbuja več področij otrokovega razvoja hkrati. Otrok ob poslušanju zgodb širi besedni zaklad, razvija sposobnost izražanja, krepi pozornost in razumevanje sveta okoli sebe. Hkrati se uči poslušanja, postavljanja vprašanj in povezovanja informacij. Pomemben pa je tudi odnosni vidik. Čas, ki ga starš nameni otroku med branjem, predstavlja priložnost za bližino, pogovor in skupno raziskovanje vsebin. Prav ta stik je pogosto tisto, kar otroku ostane v spominu še dolgo po tem, ko zgodbo že pozabi.

Strokovnjaki že vrsto let opozarjajo, da skupno branje pomembno vpliva na otrokov jezikovni, čustveni in kognitivni razvoj. Ob poslušanju zgodb otrok vstopa v svet besed, odnosov in različnih življenjskih situacij, hkrati pa razvija besedni zaklad, domišljijo in sposobnost razumevanja sveta okoli sebe.

Razvojna psihologinja prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek poudarja, da otroci med poslušanjem zgodb spoznavajo čustva, socialne odnose, miselne zaplete in nove besede. Po njenih besedah je prav zgodnje skupno branje ena najpomembnejših dolgoročnih naložb v otrokov razvoj in ustvarjalnost.

Podobno razmišlja tudi doc. dr. Marko Pokorn, ki branje primerja s telesno dejavnostjo. Kot pravi, je branje za možgane to, kar je vadba za telo. Ko starši berejo otroku, mu ne namenijo le zgodbe, temveč tudi občutek varnosti in bližine, obenem pa spodbujajo njegov miselni in čustveni razvoj.

Po besedah pediatrinje dr. med. Dine Al Nawas otroci za zdrav razvoj ne potrebujejo dragih pripomočkov ali zapletenih dejavnosti. Veliko pomembneje je, da si starši vzamejo čas zanje, jim namenijo pozornost, se z njimi pogovarjajo in berejo.

Da je skupno branje lahko dragocen del družinskega vsakdana, opozarja tudi pediater dr. David Zupančič. Meni, da otrok včasih zavrača hrano ali kakšno drugo dejavnost, redko pa bo zavrnil čas, ki ga z njim preživljajo starši. Prav zato lahko večer ob knjigi predstavlja eno najpreprostejših, a hkrati najvrednejših naložb v njegovo prihodnost.

Na pomen rednega pripovedovanja zgodb opozarja tudi pediater Denis Baš. Po njegovih besedah nikoli ni prezgodaj in nikoli prepozno za skupno branje. Ob takšnih trenutkih otrok razvija pozornost, spomin, razumevanje, empatijo in sposobnost mišljenja, zato bi moralo imeti branje svoje mesto v vsakdanjem družinskem življenju.

Prav iz teh spoznanj je nastala tudi pobuda Branje na recept, ki želi starše spodbuditi, da bi skupno branje ponovno postalo redna družinska navada. Pobuda temelji na ideji, da starši priporočilo o pomenu branja slišijo iz različnih zaupanja vrednih okolij, od pediatrov in psihologov do vzgojiteljev, učiteljev, knjižničarjev in avtorjev otroških knjig. Cilj je okrepiti zavedanje, da ima lahko že nekaj minut skupnega branja na dan pomemben vpliv na otrokov razvoj ter njegov kasnejši odnos do knjig in učenja.

Ena ključnih idej pobude je, da ljudje priporočila lažje sprejmejo, kadar jih slišijo večkrat in iz različnih zaupanja vrednih virov. Ko starši enako sporočilo slišijo v ambulanti, vrtcu, šoli, knjižnici ali medijih, se krepi občutek, da gre za pomembno in preverjeno priporočilo. Po mnenju pobudnikov se tako oblikuje družbena norma, da je branje z otrokom nekaj povsem običajnega, pričakovanega in koristnega.

Pobuda Branje na recept, katere pobudnik je Mladinska knjiga, je namenjena predvsem staršem predšolskih in šolskih otrok. Njen cilj je spodbuditi ponovno vzpostavljanje družinskih bralnih navad ter otrokom približati knjige že v najzgodnejšem obdobju življenja.

Sporočilo pobude je preprosto: ni treba, da branje postane obveznost ali tekmovanje. Dovolj je, da postane del vsakdana. Nekaj minut s slikanico, zgodbico ali pesmico lahko predstavlja veliko več kot le zabavo. Za otroka lahko pomeni pomemben korak pri razvoju govora, domišljije in ljubezni do učenja. In morda prav zato vse več strokovnjakov meni, da bi moralo biti skupno branje priporočilo, ki ga starši slišijo tako pogosto kot nasvete o zdravi prehrani, gibanju in spanju.