V Celju so otroci in odrasli skupaj 'zrasli' z novo jubilejno 10. Rastočo knjigo: Abeceda odličnosti – naša zvezda severnica

Med njimi je bila tudi Ema Randl, vodja projekta Od Alje do Žana, ki je za to posebno izdajo prispevala članek o empatiji – in dokazala, da so šole res lahko prostori, kjer rastejo ne le znanje, ampak tudi srca.

Dogodek v Muzeju novejše zgodovine Celje ni bil le praznovanje, temveč pravo sporočilo upanja. Že deseto leto zapored Osnovna šola Lava iz Celja izdaja svojo Rastočo knjigo, ki je del nacionalnega gibanja Rastoča knjiga. Slovenski projekt, ki se je rodil ob prehodu v novo tisočletje, ni zgolj knjiga – je živi spomenik branju, razmišljanju in vrednotam, ki nas povezujejo. Vsako leto šola zbere prispevke učencev, učiteljev in gostov, jih poveže v abecedno zgodbo in tako ustvari "pomnik", ki raste skupaj z otroki. Letošnja deseta izdaja, Abeceda odličnosti – naša zvezda severnica, osvetljuje vrednote, kot so vztrajnost, prijateljstvo, empatija in sočutje. Kot pravi ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko: "Ta knjiga ni le papir in črnilo – je zvezda, ki nam kaže pot k odličnosti v vsakdanjem življenju."

A kar je naredilo včerajšnji dogodek še posebej poseben, je bila povezava s projektom Od Alje do Žana. OŠ Lava je namreč ena od desetih pilotskih šol, ki sodeluje v projektu Od Alje do Žana, ki se je začel na pobudo Fundacije Alma v partnerstvu s Slovensko filantropijo in Zvezo Anite Ogulin – ZPM. Pod strokovnim vodstvom dr. Anice Mikuš Kos, priznane otroške psihiatrinje, projekt naslavlja naraščajoče duševne stiske otrok v Sloveniji.

Najnovejša raziskava, predstavljena maja 2025, kaže, da več kot polovica mladih (16–24 let) doživlja stres, skoraj polovica se počuti osamljene, 13,6 % jih je v zadnjem letu razmišljalo o samomoru, medtem ko je poraba zdravil za duševne motnje med mladimi narasla za kar 73 % v obdobju 2008–2015 (vir: Raziskovalno poročilo CRP V5-2306, avtorice prof. dr. Metka Kuhar, dr. Tanja Lebar Šraj, dr. Ana Šemrov in Irena Bolko).

Te številke so srce parajoče, a strokovnjaki, sodelujoči v projektu Od Alje do Žana, pravijo: ni treba čakati na velike sistemske spremembe. Potrebujemo ljudi – učitelje, starše in vrstnike, ki poslušajo in slišijo.

In prav o tem – o empatiji kot najmočnejšem daru, ki ga lahko podarimo – je v svojem prispevku za Rastočo knjigo pisala Ema Randl, vodja projekta Od Alje do Žana.

Njeno besedilo ni le suhoparno razmišljanje – je polno topline. Spomni nas, kako se empatija rodi že v otrokovih prvih dneh: v materinem pogledu, ki pravi "vidim te", v tihem stisku roke, ko besede zatajijo.

Govori o današnjem svetu, kjer otroci rastejo v hrupu družbenih omrežij, kjer hitri všečki in trendi pogosto nadomestijo prave pogovore. "Veliko mladih se spopada s popolnoma novimi izzivi. Mamljivo je poiskati hitre odgovore za čustveno nelagodje," opozarja. In morda najpomembnejše: empatija se ne uči iz učbenikov, ampak iz opazovanja. Otroci vsrkavajo vse – kako odrasli sprejemamo žalost, namesto da jo odganjamo, kako prisluhnemo, namesto da pridigamo. "Vsakič, ko otroku prisluhnemo, namesto da pridigamo, razumemo in sprejmemo strah, namesto da ga zavrnemo, ponudimo prijazen odziv namesto kritike," poudarja Ema. To ni samo lepo – je nuja. Ker prezrta bolečina vodi v osamljenost, empatija pa gradi odpornost in skupnosti, kjer se nihče ne počuti nevidnega.

Včerajšnji pogovor v Muzeju novejše zgodovine Celje, ki ga je s toplino in modrostjo vodila ravnateljica Marijana Kolenko, je dokazal, da se stvari spreminjajo takrat, ko se usedemo in se iskreno poslušamo. Mag. Katja Arzenšek Konjajeva, Maja Furman in mag. Ema Randl so skozi pogovor pripovedovale, kako preprosto je pravzaprav začeti: PRISLUHNI, SPREJMI, STOJ OB STRANI. Ko je Ema rekla: Otroci zaznajo in opazijo veliko več, kot se odrasli zavedamo, je v dvorani zavladala tišina – tista tišina, ki jo prinese spoznanje. In potem je prišel aplavz – ne iz vljudnosti, ampak iz srca. Ker smo vsi začutili: otrok ne potrebuje velikih besed. Potrebuje, da smo taki, kot želimo, da bi bili oni. In da nas pri tem res vidijo.

To se že dogaja na OŠ Lava in na drugih devetih pilotskih šolah projekta Od Alje do Žana. Otroci pomagajo otrokom, učitelji imajo nova orodja, starši postajajo zavezniki. In vse se začne z enim samim stavkom: Slišim te, vidim te.

Projekt Od Alje do Žana – ki simbolizira vse otroke od A do Ž, od Alje do Žana – ni le pilotski na desetih šolah, kot je OŠ Lava. Je gibanje, ki se širi: z usposabljanji za učitelje, delavnicami za starše in prostovoljskimi aktivnostmi, ki krepijo empatijo in solidarnost. V prvem šolskem letu je zajel več kot 120 učiteljev in 1500 otrok, rezultati pa so obetavni – manj stisk, več nasmehov. Kot piše v manifestu projekta: "Verjamemo, da so majhna vsakodnevna dejanja – od iskrenega pogovora do preprostega objema – tista, ki oblikujejo prihodnost."

Dragi starši, učitelji, prijatelji – vzemite si trenutek in se vprašajte: kdaj sem nazadnje resnično slišal otroka v moji bližini? Ema Randl nas vabi: "Iskreno vas vabim ... vzemite svojo vlogo resno in odgovorno. Najmanjše dejanje razumevanja, prijaznosti ali ponujene pomoči lahko spremeni nekomu dan, morda celo življenje."