Vedenjske motnje pri otrocih lahko povzročijo številne izzive in težave v otrokovem življenju, piše verywellmind. Takšne razmere lahko povzročijo socialne, akademske in disciplinske težave v različnih okoljih. Pomembno si je zapomniti, da tudi če se otrok bori s težavnim vedenjem, to ne pomeni nujno, da ima diagnosticirano duševno zdravstveno stanje. In diagnoza vedenjske motnje ne pomeni, da je treba otroka negativno označevati! 

Včasih se na vedenje lahko gleda kot na težavo, ker ni v skladu s tem, kar se od otroka pričakuje v določenem okolju. V takšnih primerih lahko prepoznavanje otrokovih potreb in značilnosti pomaga staršem, učiteljem in skrbnikom prilagoditi izkušnje ter zagotoviti intervencije in prilagoditve, ki bodo pomagale zmanjšati stres in otrokom omogočiti, da se vključijo v svoje okolje na način, ki ustreza njihovim individualnim potrebam.

Značilnosti vedenjskih motenj pri otrocih

Za vedenjske motnje je običajno značilno vedenje, ki velja za moteče. Ker ta stanja vključujejo usmerjanje dejanj navzven proti drugim ljudem, so včasih znana kot eksternalizirajoče motnje. Te motnje lahko vključujejo: 

- agresivnost,

- kljubovanje,

- prestopništvo,

- hiperaktivnost,

- nepazljivost,

- impulzivnost,

- uporabo snovi.

Vse vedenjske težave ne kažejo na prisotnost bolezni in večina otrok občasno doživi neko vrsto motečega vedenja. Če pa otrokovo vedenje traja šest mesecev ali dlje in vpliva na njegovo domače, družbeno ali akademsko življenje, se morate pogovoriti z otrokovim zdravnikom.

Diagnosticiranje vedenjskih motenj pri otrocih

Diagnoza vedenjskih motenj pri otrocih običajno vključuje oceno njihovih simptomov. Otrokov zdravnik ali ponudnik duševnega zdravja lahko začne s postavljanjem vprašanj o njihovem vedenju. Preučili bodo tudi otrokovo ozadje in zdravstveno anamnezo. Diagnoza lahko vključuje tudi preglede, psihološke ocene in razgovore z drugimi posamezniki, kot so otrokovi učitelji in skrbniki. Čeprav boste morda lahko prepoznali znake vedenjske motnje, lahko diagnozo postavi le usposobljen strokovnjak.

Vedenjske motnje se redko diagnosticirajo pri otrocih pred petim letom starosti. Občasni izbruhi jeze in drugo moteče vedenje so pogosti pri otrocih v zgodnjem otroštvu. Raziskave kažejo, da ima več kot 80 % vseh predšolskih otrok občasno izbruhe jeze. Takšni izbruhi so pogosto kratkotrajni in otroci jih prerastejo, ko pridobijo nove veščine obvladovanja.

Vzroki vedenjskih motenj pri otrocih

Vedenjske motnje pri otrocih nimajo enega samega prepoznavnega vzroka. Namesto tega številni dejavniki igrajo vlogo pri nastanku različnih vedenjskih težav. Nekateri dejavniki, ki lahko prispevajo k pojavu vedenjske motnje, vključujejo:

Razlike v kemiji in strukturi možganov: Nekatere raziskave kažejo, da lahko razlike v razvoju, kemiji in strukturi možganov prispevajo k nekaterim vedenjskim pogojem. K razlikam v vedenju lahko prispevajo tudi ravni nevrotransmiterjev in odziv možganov na različne kemikalije.

Genetika: Nekatere vedenjske motnje se običajno pojavljajo v družinah, kar nakazuje, da lahko genetski dejavniki prispevajo k tem pogojem.

Spol: Vedenjske motnje so pogostejše pri moških. Na to lahko vplivajo biološki dejavniki, vendar lahko družbena pričakovanja glede tradicionalnih spolnih vlog vplivajo tudi na to, kako se otroci obnašajo. Na primer, medtem ko fantje izkazujejo več fizične agresije, je večja verjetnost, da se bodo deklice vključile v verbalno ali odnosno agresijo.

Travmatične izkušnje: Otroci, ki so izpostavljeni stresu in travmam, bodo bolj verjetno imeli vedenjske težave. Takšne travme lahko izvirajo iz zlorabe in zanemarjanja. Raziskave so tudi pokazale, da je pri otrocih, ki jih vzgajajo avtoritarni starši, večja verjetnost, da se bodo vedli agresivno. Pri otrocih, ki doživljajo socialno-ekonomske stresorje, obstaja večja verjetnost, da bodo imeli vedenjske težave.

Vrste vedenjskih motenj pri otrocih

Motnja pozornosti in hiperaktivnosti

Motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) je nevrovedenjsko stanje, ki se običajno prvič diagnosticira v otroštvu. Vključuje značilne vedenjske vzorce, na primer hiperaktivnost, nepozornost in impulzivnost. Otroci s temi značilnostmi imajo lahko več težav s pozornostjo, ohranjanjem nalog in nadzorom svojega vedenja.

Motnja vedenja

Za motnjo vedenja je značilna agresija do drugih. Otroci s tem stanjem kršijo družbene norme z vrstniki, doma in v šoli. Otroci z vedenjsko motnjo lahko ustrahujejo ali grozijo drugim, se spuščajo v fizične spopade, se na splošno obnašajo kruto do ljudi ali živali, uničujejo lastnino, kradejo, lažejo za osebno korist in podobno. 

Opozicijska kljubovalna motnja 

Opozicijska kljubovalna motnja je stanje, ki se običajno začne v otroštvu in je značilno za vzorce agresije in slabega vedenja. Primarni simptomi bolezni vključujejo jezo, kljubovalno vedenje in maščevalnost. Otroci s to motnjo:

- so nagnjeni k pogostim izbruhom jeze,

- imajo nizko toleranco za frustracijo,

- lažejo, namerno motijo druge in ustvarjajo konflikte,

- so nerazpoloženi in zlahka razdraženi,

- zavračajo izpolnjevanje zahtev.

Tudi druga stanja lahko prispevajo k motečemu vedenju pri otrocih. Otroci z avtizmom se lahko zaradi razlik v odnosu do sveta v različnih situacijah obnašajo tudi nepričakovano. Anksioznost, bipolarna motnja, depresija, učne motnje in obsesivno-kompulzivna motnja (OCD) lahko prav tako prispevajo k motečemu vedenju.

Zdravljenje vedenjskih motenj pri otrocih

Zdravljenje vedenjskih motenj pri otrocih je odvisno od narave, vrste in resnosti težav, ki jih otrok doživlja. Za otroke z vedenjskimi motnjami je pogosto koristno, če se starši, bratje in sestre ter drugi družinski člani skupaj udeležijo terapij. Družinska terapija lahko izboljša odnose in komunikacijo, hkrati pa zmanjša konflikte.

Različne vrste psihoterapije lahko pomagajo otrokom, da se naučijo obvladovati vedenje. Kognitivno-vedenjska terapija je eden od pristopov, ki lahko otrokom pomaga, da se naučijo prepoznati in spremeniti misli, ki prispevajo k vedenjskim težavam. Čeprav ni posebnih zdravil za zdravljenje vedenjskih motenj, lahko nekatera zdravila otrokom pomagajo pri obvladovanju različnih simptomov, ki jih morda doživljajo.

Otrokom z vedenjskimi težavami lahko prav tako koristi, če se starši naučijo učinkovitejšega odzivanja na vedenjske težave. Izobraževanje staršev se pogosto osredotoča na strategije upravljanja vedenja. V nekaterih primerih lahko otrokovo vedenje uide nadzoru in zahteva intenzivnejšo obravnavo, ki bo pomagala zaščititi njega in druge.

Zdravljenje vedenjskih motenj pri otrocih je odvisno od narave otrokovega stanja in resnosti njegovih simptomov. Družinska terapija, individualna terapija, zdravila, usposabljanje staršev in zdravljenje v domu je nekaj možnosti, ki bi jih lahko priporočili. Uporaba učinkovitih strategij za obvladovanje vedenja doma lahko staršem in otrokom pomaga pri boljšem soočanju z vedenjskimi težavami.

Večina otrok se občasno neprimerno vede in občasni napadi jeze in drugi vedenjski izbruhi običajno niso razlog za skrb. Če pa ima otrok dolgotrajne vzorce vedenjskih težav, ki ustvarjajo stisko, ovirajo njegovo sposobnost delovanja na različnih področjih ali predstavljajo tveganje za škodo sebi ali drugim, je nujno, da poišče pomoč. Zgodnja intervencija lahko pogosto vodi do boljših rezultatov in manj motenj v otrokovem življenju.

Vir: verywellmind