Irci so ugotovili, da dvigovanje uteži na ljudi vpliva podobno kot antidepresivi, in sicer ne glede na to, katere uteži so bile uporabljene oziroma kako dolgo jih je oseba dvigovala. Dvigovanje uteži je ljudem z diagnozo depresije pomagalo tako kot aerobna vadba, ne pa tako močno kot zdravila. Irski znanstveniki nameravajo zdaj to področje raziskovati še naprej, tudi zato, da bi ugotovili, zakaj dvigovanje uteži sploh deluje, kot deluje. Ne pomeni pa njihovo dosedanje odkritje, da je pametno nehati jemati zdravila, če vam jih je predpisal strokovnjak. Pomeni le, da bi se morali zavedati, kako pomembno je za vaše zdravje tudi, da v svoj vsakdan vključite gibanje ter trening za moč.
Ali ste v depresiji?
Vsakdo je kdaj žalosten, vsakdo doživi življenjske okoliščine, zaradi katerih je upravičeno žalosten. Včasih v pogovornem jeziku tudi kar trdimo, da smo v depresiji. A kdaj smo res v depresiji? Kdaj se spopadamo z duševno motnjo? Najznačilnejši simptom depresije je globoka potrtost, ki traja dlje časa. Poleg tega človek nima nobene motivacije, nič ga ne zanima, nič ga ne veseli, ne vidi več luči na koncu predora … Če ti simptomi trajajo najmanj dva tedna in vplivajo na človekovo kakovost življenja, je treba po pomoč. Depresija je sicer lahko blaga ali močna. Pri vsakemu se tudi ne pokaže povsem enako. Tisto, kar imajo res vsi bolniki z depresijo skupnega, je zgoraj omenjeno popolno pomanjkanje volje.
Napačna prepričanja o depresiji
Zelo škodljivo prepričanje o depresiji, ki se pojavlja v družbi, je, da je to namišljena bolezen. Če bi se oseba samo malo vzela v roke in se potrudila, bi bila dobro. Žal rešitev ni tako enostavna. In če imate v okolici koga, za katerega mislite, da ima depresijo, ne mislite, da mu pomagate, če mu tako prigovarjate. Ravno tako depresija ne bo minila sama od sebe. Če se vam je zgodilo nekaj žalostnega, bo ta žalost res po nekem času minila. Ne bo pa se to zgodilo, če se borite z depresijo. Če nič ne storite, lahko depresija traja tudi celo življenje.
Kakšno je zdravljenje?
Po pomoč se obrnite k psihoterapevtu. Pri blažji obliki depresije lahko zadostuje že njegova pomoč, pri hujši obliki pa je po navadi nujno tudi jemanje zdravil. A pozor nikakor ni dovolj, da le jemljete zdravila. Hkratna pomoč psihoterapevta pomaga odpraviti vzroke za bolezen, ki se skrivajo v osebnosti, v načinu odzivanja na stres, navezovanju odnosov …
Še posebej pri blažji obliki depresije pa je lahko dodatno zelo v pomoč gibanje. A težava je, da se bolnik zelo težko prisili že, da bi šel na sprehod. Tu je lahko zelo v pomoč nekdo, ki ga pri tem podpira. Najbolje je, če z njim redno hodi na sprehod. A brez pretiravanja. Naj bo na začetku dovolj že, da gre bolnik na sprehod za tri minute. En teden hodite ven le za toliko časa. Drugi teden lahko število minut čisto malo povečate. Tako res zelo počasi povečujte količino gibanja. Ne poskušajte doseči preveč naenkrat.
Strinjajo se tudi na univerzi Harvard
Strokovnjaki z univerze Harvard dodajajo, da gibanje zelo pomaga tudi pri diagnozi anksioznosti. Velja pa tudi obratno – ljudje, ki se dovolj gibajo, imajo manj možnosti, da razvijejo simptome depresije in anksioznosti.
Ena od študij univerze Harvard je bil trimesečni program gibanja za bolnike, ki se borijo z blažjo obliko depresije. 80 udeležencev so razdelili v pet skupin, ki so se razlikovale po tem, kako intenzivno so se morale redno gibati. Ena skupina se je le raztegovala, druga je intenzivno telovadila trikrat na teden, tretja petkrat. Četrta in peta skupina sta ravno tako telovadili trikrat in petkrat na teden, a bolj umirjeno. Do izboljšanja ni prišlo le pri skupini, ki se je le raztezala.
Čeprav na univerzi Harvard pravijo, da ni povsem še jasno, zakaj telovadba tako vpliva proti depresiji in anksioznosti, predpostavljajo, da je njen vpliv takšen tudi zato, ker bolnik, ki je depresiven in anksiozen, o sebi v resnici predpostavlja, da nima energije in da se ne more veliko gibati. Ko ga v takih študijah v to prisilijo, dobi samozavest, izboljša samopodobo, to pa ima vpliv tudi na vsa ostala področja življenja. Vpliv telovadbe je tako vsekakor zelo velik in širši, kot si mislimo. V vsakem primeru pa jo vsi strokovnjaki zelo priporočajo, saj pravijo, da kakor koli že vpliva, nima stranskih učinkov, če le ne gremo spet v drugo skrajnosti – torej da pretiravamo.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV