Ekoterapija: zdravilna moč narave 

Terapija s pomočjo narave, ki jo imenujemo tudi ekoterapija, temelji na konceptu obiska narave kot pomoči pri doseganju psihičnega blagostanja. Nekateri tovrstno terapijo imenujejo tudi zelena ali modra terapija, saj se njena največja moč skriva ravno v preživljanju časa na zelenih površinah in ob pomirjujočih vodah, kot so reke, jezera in morja. Ob današnjem stresnem načinu življenja, ko usklajujemo različne vloge in obveznosti, je še toliko pomembnejše, da se znamo ustaviti in spet najti stik s seboj. Čeprav je ekoterapija področje, ki se šele v zadnjem času intenzivneje razvija, so si strokovnjaki edini – preživljanje časa v naravi pozitivno vpliva na duševno zdravje. Nič čudnega torej ni, da mnogi med njimi v svojo prakso vse pogosteje vključujejo vidike ekoterapije. 

Različni pristopi ekoterapije

Čeprav so lahko terapija z naravo že vrtnarjenje, obisk gozda, sprehod ob morju, tek med polji, meditacija ob jezeru in podobne aktivnosti, obstajajo tudi formalni pristopi ekoterapije. 

→ Terapija z vrtnarjenjem in kmetijstvom vključuje delo s pridelki in običajno poteka v skupinah (sem bi lahko umestili trgatev, pomoč v nasadih oljk, nabiranje sivke in ustvarjanje izdelkov). Vrtnarjenje s sosedi na skupnem zemljišču pa ponuja priložnost za pridelavo lastnih pridelkov, vzpostavljanje odnosov in preživljanje časa na prostem. 

→ Pustolovska terapija ali terapija v divjini vključuje različne vrste aktivnosti na prostem, kot so rafting, plezanje, taborjenje in učenje veščin preživetja. Čeprav je primerna za vse generacije, je še posebej priporočljiva za najstnike in mlade odrasle z vedenjskimi težavami. 

→ Gozdna terapija ali ’gozdno kopanje’ je zelo priljubljena praksa v vzhodnjaških deželah, pri kateri med hojo po gozdu uporabljamo vseh pet čutov. Lahko bi ji rekli tudi čuječe doživljanje gozda in sebe v njem. 

→ Terapija z živalmi je tudi del ekoterapije, saj vključuje stik z živalmi v naravi ali na domačiji (npr. s konji, psi, mačkami, zajci, kozami, alpakami). Z božanjem, igranjem ali skrbjo zanje lahko mladi in starejši najdejo učinkovit način za obvladovanje stresa. Nič čudnega torej ni, da imamo vse več turističnih kmetij, ki nudijo ukvarjanje z živalmi kot družinsko doživetje. 

Kakšne so koristi ekoterapije

Znanost kaže, da ima mati narava številne zdravilne moči tudi na področju duševnega zdravja. Ena od njih je večji občutek sreče. V pregledu obsežnih raziskav se je izkazalo, da je redni stik z naravo povezan z večjo srečo, dobrim telesnim počutjem, pozitivnimi socialnimi interakcijami in občutkom osmišljenega življenja. Poleg tega pomembno vpliva tudi na zmanjšanje tesnobe, stresa in depresije. Ena od raziskav kaže, da že deset minut hoje ali sedenja v naravnem okolju pomembno vpliva na duševno zdravje. Ob vsem tem ne gre zanemariti niti kognitivnih koristi. 

Ko preživljamo čas v naravi, krepimo osredotočenost, delovanje spomina in kognitivno fleksibilnost. Poslušanje žvrgolenja ptic, šelestenja drevesnih krošenj ali žuborenja potoka pomaga pri sproščanju misli in odmiku od vsakodnevnih tegob in skrbi. Ekoterapija pa nam nudi tudi več možnosti za socialno povezovanje, saj smo zlasti v skupinskih terapijah obkroženi s podobno mislečimi ljudmi, s katerimi gradimo nove odnose. 

Kako pripeljati naravo v svoj dom? 

Čeprav ima neposreden stik z naravo številne prednosti, nam ni treba vedno preživljati časa v zelenem okolju, da bi izkusili pozitivne učinke narave. Več študij je pokazalo, da lahko že samo pogled na naravo skozi okno ali celo fotografije narave izboljšajo splošno razpoloženje in duševno zdravje ter povečajo zadovoljstvo z življenjem. 

Vsi vemo, da je tudi bivanjski prostor zelo pomemben za dobro počutje, zato je pomembno razmisliti, kako lahko v svoj dom prinesemo koristi narave. Veliko lahko naredimo že s tem, da prostore obogatimo z zelenimi rastlinami. Kaže namreč, da so ljudje, ki imajo v svojih domovih veliko rastlin, bolj empatični in imajo boljše odnose z drugimi. Druga stvar je, da si stene okrasimo s slikami ali fotografijami narave, ki naj bi, po raziskavah sodeč, pomembno prispevale k nižji ravni stresa. Prostor lahko zapolnimo tudi s poslušanjem pomirjujočih zvokov narave (npr. valovanja morja, žvrgolenja ptic, zvoka dežja), ki sproščajo, pomirjajo in povečujejo kognitivno učinkovitost. 

Viri: GoodTherapy / HealthLine