Tovrstna terapija je neke vrste proces samoodkrivanja, ki se opira na umetniško izražanje kot način za dosego čustvenega sproščanja. Osebe s težavami v duševnem zdravju imajo v nekaterih primerih težave z ubeseditvijo svojega počutja, uporaba izrazne umetnosti pa jim pomaga, da se učijo o sebi. Terapija z ekspresivno umetnostjo se je začela okoli leta 1970 na podiplomski šoli Leslie College v Cambridgeu v Massachusettsu. 

Poudarek je na ustvarjalnem procesu 

Ekspresivna umetnostna terapija predstavlja način, s katerim posameznik išče smisel, jasnost in napredek. Pri tem velja poudariti, da se terapija ne osredotoča na umetniške rezultate, temveč na proces ustvarjanja. Posamezniku ni potrebno imeti smisla ali sposobnosti za izražanje, namesto tega lahko le z uporabo svojih čutov in domišljije napreduje skozi zdravljenje. Terapevtski učinek s tovrstno umetnostjo je razdeljen na štiri glavna področja: izraz, domišljija, aktivno sodelovanje in povezava um-telo. Poudarek terapije z ekspresivno umetnostjo je na terapevtskem učinku ustvarjalne izkušnje in poudarjanju človekove sposobnost, da misli, čustva in izkušnje spremeni v oprijemljive oblike. Pristop je opisan kot integrativen, kadar se različne umetniške tehnike namerno uporabljajo v kombinaciji s tradicionalnimi. 

Štiri glavne vrste ekspresivne umetnostne terapije

Kot multimodalna terapija temelji na različnih vrstah pristopov. Štiri glavne vrste ustvarjalne umetnosti, ki se pogosto uporabljajo, so:

→ Art terapija: kamor uvrščamo risanje, slikanje, kiparstvo;

→ Plesna terapija: vključuje fizično gibanje in ples; 

→ Glasbena terapija: poslušanje ali ustvarjanje glasbe za izboljšanje razpoloženja in lajšanje tesnobe; 

→ Pisanje: vključuje raziskovanje misli in čustev s pomočjo pisanja. Pri tem gre lahko za pisanje dnevnika o življenju ali ustvarjanje izmišljenih zgodb in pesmi.

Pri tem velja poudariti, da so omenjene vrste izraznih umetnosti primeri posameznih terapevtskih načinov, ki se pogosto uporabljajo samostojno. Terapija z ekspresivno umetnostjo pa je drugačna, ker združuje  številne od teh tehnik in vključuje različna orodja ter ni omejena le na en pristop. Terapevti se pri tem opirajo na široko paleto tehnik, ki najbolj ustrezajo točno določenim potrebam posameznika. To so: ustvarjanje z glino, risanje s prsti, izdelava mask, poslušanje glasbe, psihodrama, pisanje dnevnika, improvizacija, skiciranje, kolaž, ustvarjanje mozaika, ples, snemanje filmov, fotografiranje, barvanje mandale … Poleg uporabe terapevtskih lastnosti samoizražanja skozi umetnost strokovnjaki vključujejo tudi psihoterapevtske modalitete, vključno s psihodinamičnimi, kognitivno vedenjskimi in pristopi, ki temeljijo na čuječnosti. Raziskave kažejo, da uporaba izrazne umetnosti v terapevtske namene ponuja številne koristi.

Pri čem lahko pomaga terapija z ekspresivno umetnostjo 

Ekspresivna umetnostna terapija je lahko koristna pri različnih duševnih motnjah, uporablja pa se lahko tako pri odraslih kot otrocih. Pogosto se uporablja pri: anksioznih motnjah, motnji hiperaktivnosti s pomanjkanjem pozornosti (ADHD), poškodbah možganov, kroničnih zdravstvenih stanjih, depresiji, motnjah hranjenja, čustvenih  težavah, težavah v odnosih, nizki samopodobi, posttravmatski stresni motnji (PTSM), soočanju s stresom, družbeni tesnobi ... Ta pristop je koristen tudi pri zdravljenju otrok, ki še nimajo sposobnosti opisati, kaj mislijo ali čutijo. Seveda pa je primeren tudi za vse tiste, ki se radi izražajo s pomočjo različnih oblik umetnosti. 

Viri: GoodTherapy / VeryWellMind