Ekspresivno pisanje izvira iz našega jedra. Je osebno in čustveno pisanje brez upoštevanja oblike ali drugih pisnih konvencij, kot so črkovanje, ločila in soglasje glagolov. Ekspresivno pisanje ne posveča pozornosti pravilnosti: preprosto izraža tisto, kar imate v sebi. Brez predsodkov, sodb in ocen. Da bi bilo uspešno, je pomembno, da brez tako imenovanega filtra 'iz sebe' spravimo vse, kar imamo – tisto dobro, manj dobro in tudi ter predvsem tisto, česar se morda sramujemo. 

Ekspresivno pisanje posveča več pozornosti občutkom kot dogodkom, spominom, predmetom ali ljudem v vsebini pripovedi. Tako kot pisanje pripovedi ima lahko ekspresivno pisanje lok zgodbe: začetek, sredino in konec. Včasih se ekspresivno pisanje obnaša kot zgodba, ki napihne do vrha in se razreši na trdnih tleh. Toda pogosto je ekspresivno pisanje burno in nepredvidljivo, in to je popolnoma v redu. Pri ekspresivnem pisanju se ne gre toliko za to, kar se je zgodilo, temveč za to, kar čutimo MI, kaj se dogaja v nas in kaj čutimo MI.

Povezavo med ekspresivnim pisanjem in dobrim počutjem je posebej raziskal dr. James Pennebaker z Univerze v Teksasu. V svojem pomembnem raziskovalnem projektu je Pennebaker razvil ekspresivno pisanje, da bi odkril potencialne zdravstvene koristi pisanja o čustvenih pretresih. Pennebakerjev raziskovalni projekt je bil večkrat ponovljen s pozitivnimi rezultati. Kasnejše študije pogosto izhajajo iz Pennebakerjeve paradigme. 

Danes je na voljo ogromno študij, ki kažejo vpliv ekspresivnega pisanja. Veliko študij v preteklosti je, kot vidimo, raziskovalo vpliv in pomen ekspresivnega pisanja in z njim terapevtskega učinka na zdravljenje duševnih ran, zdaj pa so strokovnjaki raziskovali vpliv ekspresivnega pisanja na konkretno fizično zdravljenje. Kaj so ugotovili?

Ekspresivno pisanje in 'celjenje ran' pri starejših odraslih: randomizirano kontrolirano preskušanje

Heidi E Koschwanez, Ngaire Kerse, Margot Darragh, Paul Jarrett, Roger J Booth, Elizabeth Broadbent so raziskovalci, ki so si v nedavni študiji zastavili cilj, da ugotovijo, ali lahko ekspresivno pisanje pospeši celjenje ran pri zdravih starejših odraslih. 

V prvem randomiziranem nadzorovanem preskušanju je sodelovalo 49 zdravih starejših odraslih, starih od 64 do 97 let. Sodelujoči so morali 20 minut dnevno pisati o vznemirjajočih življenjskih dogodkih (izrazno pisanje) ali o dnevnih dejavnostih (upravljanje časa) 3 zaporedne dni. 

Dva tedna po pisanju so na notranji strani nadlakti nastale 4-milimetrske udarne 'biopsijske rane'. Rane so rutinsko fotografirali 21 dni za spremljanje ponovnega celjenja rane. V celotni študiji so merili tudi zaznan stres, depresivne simptome, vedenje, povezano z zdravjem in število obiskov pri zdravniku.

Kaj so pokazali rezultati?

Udeleženci v skupini Expressive Writing (ekspresivno pisanje) so imeli večji delež popolnoma zaceljenih ran na 11. dan po 'biopsiji' v primerjavi s skupino za upravljanje s časom, pri čemer je bilo 76,2 % proti 42,1 % zaceljenih. Redna logistična regresija je pokazala več spanja v tednu pred poškodbo, napovedala pa je tudi hitrejše celjenje ran. V obdobju študije ni bilo pomembnih skupinskih razlik v spremembah zaznanega stresa, simptomov depresije, vedenja, povezanega z zdravjem.

Druga podobna študija iz istega naslova je bila nadaljevanje prve in je pokazala, da pisno čustveno razkritje (ekspresivno pisanje), opravljeno v dveh tednih pred poškodbo, izboljša celjenje ran z udarno biopsijo. Raziskovalci pri tem poudarjajo, da bi bilo pri mnogih kliničnih okoljih bolj praktično, da bi bolniki to intervencijo opravili po poškodbi. Namen te študije je bil ugotoviti, ali bi ekspresivno pisanje lahko pospešilo celjenje ran iz udarne biopsije, če bi se pisalo po samem nastanku rane.

Kako je potekalo nadaljevanje študije?

122 zdravih udeležencev, starih med 18 in 55 let, je bilo naključno razporejenih v eno od štirih skupin v načrtu 2 (intervencija) za 2 (čas). Udeleženci so izvajali ekspresivno ali nevtralno pisanje, pred ali po prejemu 4 mm udarne biopsijske rane. Rane so bile fotografirane 10. dan (primarna končna točka) in 14. dan po biopsiji. Udeleženci so izpolnili tudi vprašalnike o stresu in vplivu dva tedna pred biopsijo, na dan biopsije in dva tedna po biopsiji.

Rezultati

10. dan je bila med skupinama pomembna razlika v celjenju. Bistveno večji delež udeležencev, ki so izvajali ekspresivno pisanje pred biopsijo, je imelo 10. dan popolnoma zdravo rano v primerjavi z udeleženci, ki so izvajali nevtralno pisanje pred ali po poškodbi, brez drugih pomembnih razlik med skupinami. Med ljudmi, ki so po poškodbi pisali ekspresivno, so imeli tisti, ki so pisali v prvih 6 dneh, bistveno večjo verjetnost, da bodo ozdraveli po 14 dneh kot tisti, ki so pisali pozneje. Med skupinami pred in po ekspresivnem pisanju so bile pomembne razlike v pozitivnem in negativnem vplivu v obdobju celjenja.

Zaključki

Ta študija razširja prejšnje raziskave, saj kaže, da lahko ekspresivno pisanje izboljša celjenje ran pri starejših odraslih osebah. Prihodnje raziskave so potrebne za boljše razumevanje osnovnih kognitivnih, psihosocialnih in bioloških mehanizmov, ki prispevajo k boljšemu celjenju ran s temi preprostimi, a učinkovitimi pisnimi vajami.

Izrazno pisanje lahko izboljša celjenje, če ga izvedemo pred poškodbo. Izvajanje izraznega pisanja po rani lahko izboljša celjenje, odvisno od časa pisanja in ocene rane. Ekspresivno pisanje povzroči poslabšanje vpliva, ki mu sledi kasnejše izboljšanje, kar je pomembno upoštevati pri časovnem načrtovanju izvedbe intervencije. Za določitev kliničnega pomena teh ugotovitev, raziskovalci pravijo, da so potrebne nadaljnje raziskave s skupinami bolnikov.

Kot smo omenili, vedno več študij kaže na to, kako lahko z lastnimi mislimi, regulacijo čustev in čustvenih odzivov, vplivamo na naše telo. In četudi ne verjamemo v to, je lahko ekspresivno pisanje odličen način za spopadanjem z neprijetnimi občutki, čustvi, morda zgolj kot način za spopadanjem s stresom.

Za ekspresivno pisanje ne rabite biti nadarjeni. Samo poprimite za pisalo, vzemite list papirja in nanj spravite vse tisto, kar morda ne morete ali pa ne želite zaupati nikomur drugemu. Papir lahko ob koncu celo zmečkate in vržete stran! Če ne drugega, je vredno poskusiti! 

Vir: pubmed.ncbi.nlm.nih.gov, psychologytoday