Ko pride do situacije, za katero telo meni, da ni varna, limbični sistem – del naših možganov, ki je odgovoren za spomin, čustva in preživetje – deluje kot osnova delovanja. Samodejno se aktivira s pretežno instinktivnimi zaščitnimi ukrepi.

Ko doživimo kakršno koli izrazitejšo neprijetno izkušnjo, se lahko na grožnjo odzovemo na različne načine. Vsi verjetno poznamo odziv 'boj ali beg', vendar obstajajo štirje odzivi na travmo, ki so kategorizirani kot boj, beg, zamrznitev in dobrikanje. Izkušnja, ki jo doživimo, sproži odziv z vsemi našimi spomini, znanjem, podatki in čustvi. Morda pri sebi prepoznamo le enega ali več njih. Lahko se celo spreminjajo glede na čas in okoliščine.

- Odziv beg lahko opredelimo kot čim hitrejši umik iz situacije.

- Odziv na boj lahko opredelimo kot čisto akcijo samoohranitve.

- Odziv zamrznitev lahko opredelimo kot premor namesto aktivacije.

- Odziv dobrikanje lahko opredelimo kot poskus ugajati nekomu, da bi s tem nevtralizirali grožnjo.

Boj

Mistik Rajneesh je nekoč dejal: "Jeza je preoblečen strah," in ta stavek na kratko povzema bojni odziv. Ko možgani zaznajo nevarnost, se odločijo, da se bodo grožnji skušali upreti. To se lahko kaže kot fizični ali verbalni prepir, spremlja pa ga močan občutek jeze. Ko doživimo ta odziv, nas možgani skušajo odvrniti od nevarnosti tako, da jo premagajo. Če je nevarnost resnična in jo je mogoče premagati s fizično močjo, je to lahko učinkovito orodje za našo varnost. Znaki boja: napeta čeljust, želja, da bi nekoga udarili, stmenje v osebo, razbijanje srca, frustracija, vznemirjenje, pripravljenost na akcijo ...

Beg

Če naši možgani ne čutijo, da se lahko uspešno borimo proti nevarnosti, se odločijo, da bodo poskusili pobegniti. V bistvu ta odziv vključuje poskus, da se čim prej oddaljimo od nevarne situacije. Če je nevarnost nekaj, čemur se je mogoče izogniti, je odziv bega lahko učinkovit. Znaki bega: nemirno telo, premikanje okončin, vrtoglavica, begajoče oči, tesnoba, panika, zaskrbljenost, fizični umik ...

Zamrznitev

Tretji odziv na strah je zamrznitev, dokler nevarnost ne mine. Nekateri ljudje z izrazitejšo socialno anksioznostjo lahko doživijo selektivni mutizem, ko ugotovijo, da ne morejo govoriti v situacijah, ki povzročajo tesnobo; To je primer odziva na zamrznitev pri delu. Zaradi strahu jim ohromijo glasilke in ne morejo govoriti, dokler tesnoba ne mine. Evolucijske teorije kažejo, da je odziv na zamrznitev morda poskus možganov, da bi se izognili plenilcem tako, da ostanemo pri miru, dokler grožnja ne mine. Odziv na strah onemogoči telesno sposobnost gibanja, zaradi česar se oseba dobesedno počuti, kot da bi obtičala, dokler strah ne mine. Znaki zamrznitve: bleda koža, togost, odrevenelost, razbijanje srca, občutek mraza ...

Dobrikanje

To je odziv, pri katerem se možgani odločijo, da bodo skušali ugoditi tistemu, ki sproži odziv strahu, da bi mu preprečili povzročanje škode. Pogost je pri osebah, ki so preživele travmo in se morda skušajo izogniti zlorabi tako, da bi storilca zlorabe čim bolj osrečile. To se lahko kaže tudi kot poskus ugajanja in prilagoditve. Odziv najbolj prepoznamo po tem, da ne glede na to, kako slabo oseba ravna z nami, stremimo k temu, da bi to osebo osrečili in ji ugodili, namesto da bi poskrbeli zase (npr. soodvisni odnosi). Znaki dobrikanja: prekomerna odvisnost od mnenja drugih, pomanjkanje mej, sugestibilnost, ustrežljivost, prijaznost ...

Ti odzivi na travmo se lahko pokažejo na zdrav (funkcionalen) ali nezdrav(nefunkcionalen) način. Na primer: nezdrav odziv na boj lahko povzroči povečano agresivno vedenje, medtem ko je zdrav odziv na boj lahko želja po postavljanju in ohranjanju zdravih razmejitev v odnosu. Po drugi strani pa je lahko nezdrav odziv na beg deloholizem, da bi se s tem izognili soočanju s težavami v odnosu, medtem ko je zdrav odziv na beg lahko izstop iz nezdravega razmerja. 

Nezdrav odziv na zamrznitev lahko vključuje disociacijo, izolacijo, možgansko meglo, težave pri sprejemanju odločitev, težave pri ukrepanju ali opravljanju stvari, strah pred dosežki ali strah pred preizkušanjem novih stvari. Zdrav odziv na zamrznitev lahko vključujejo pozornost, zavedanje in popolno prisotnost v trenutku. Nezdravo dobrikanje lahko vključuje soodvisne odnose, ostajanje v nasilnih odnosih, izgubo sebe, prekomerno ugajanje ljudem ali nezmožnost postavljanja mej. Zdravo dobrikanje pa lahko vključuje sočutje do drugih, zmožnost sklepanja kompromisov, aktivno poslušanje in občutek pravičnosti.

Ali odziv lahko spreminjamo?

Ne odločamo se zavedno, kateri odziv je najbolj učinkovit ali primeren v dani situaciji. Ti procesi se zgodijo samodejno, saj v nevarnosti, stresu ali strahu, običajno ni časa, da bi sedeli in pretehtali možnosti. To pa tudi pomeni, da pogosto ne sprejemamo najučinkovitejših odločitev, ko je aktivirana amigdala. Pozornost na svoja čustva nam lahko pomaga, da lažje opazimo, kdaj se odzivamo na strah, in poskušamo ponovno aktivirati logični del naših možganov. 

Ko opazimo, da doživljamo ta odziv, se lahko poskusimo odločiti drugače. Na primer, pri izrazitem partnerskem prepiru, ki ga sproži sprožilec iz preteklosti, se nam lahko sproži odziv boj, kar pomeni, da bomo kričali, razmetavali posodo in se vedli povsem nerazsodno. V takšnih trenutkih se lahko zavestno odločimo, da se bomo za nekaj časa raje umaknili in šele nato reševali konflikt.

Viri: VeryWellMind / HealthyMindsTherapy / PsychologyToday