Ah, lahko bi bilo še slabše ...

Kolikokrat ste že slišali stavek: "Kaj stokaš, lahko bi bilo še slabše!" Če ponotranjite takšen način razmišljanja, lahko vse življenje zadovoljno ugotavljate, da vam v bistvu nič ne manjka, pa čeprav s trenutno situacijo niste zadovoljni. S tem ni nič narobe, če je to odraz hvaležnosti za vse, kar ste ustvarili. Je pa narobe, če to postane poceni tolažba in izgovor, da vam ni potrebno napredovati in slediti svojim sanjam. Pokazatelj, da morate v življenju naprej je, če se vam zdi, da v življenju stagnirate in veste, da si želite več. Če se vedno znova znajdete na tisti tanki meji med tveganjem in vztrajanjem na mestu, si upajte narediti korak naprej.

Vsak od nas oblikuje razmišljanje o sebi, na podlagi preteklih izkušenj z ljudmi, najsibodo to starši ali druge pomembne osebe v življenju. Če ste vse življenje poslušali, da iz vas nič ne bo, se lahko zgodi dvoje: to, da iz vas res nič ne bo ali pa se boste temu odločno uprli in vse sile uperili v to, da v življenju nekaj dosežete. Če ste v prvi skupini, potem ste zavedno ali ne sprejeli vsa negativna prepričanja o sebi in dovolili, da so vas oblikovala. A ni še prepozno. Še vedno ste lahko vse to, kar si želite biti, le preseči morate to, kar vas v tem trenutku zadržuje na mestu. Nevzpodbudne misli, ki ste jih ponotranjili, nadomestite s pozitivnimi. Nič slabši niste od drugih, le svojo perspektivo morate zamenjati.

Čuječnost, stik s sabo

Če želimo začeti s pozitivnimi spremembami, se moramo najprej vprašati, koliko imamo sploh stika s seboj. Zmorete začutiti, kako različna čustvena stanja kot so strah, jeza, žalost, veselje vplivajo na telo? Veste, kje v telesu se vam odrazi žalost in kje jeza? Morda se velikokrat počutite, kot da niste v svojem telesu? Veliko je vprašanj, a ravno ta vzpodbujajo k razmišljanju o sebi, čustvih in telesu. Če želimo začutiti sebe, svoje potrebe in občutke, ki se v nas odvijajo, je najprej potrebno vstopiti v stik s seboj. Začutiti jezo in si jo priznati - marsikdo si jo ne zmore. Začutiti žalost in jo izjokati - marsikdo jo raje potlači. Čustva so pomemben del nas, zato začnite tam, kjer se vse začne - v vas samih. Tako se boste veliko lažje zavedali tudi svojih negativnih prepričanj o sebi, ki vam ne dovolijo naprej.

Cona udobja ni tako zelo udobna

Pri ljudeh s slabo samopodobo se velikokrat pojavlja misel: "Bodi hvaležen, da imaš vsaj to. Bo že  - enkrat. " Ali pa: "Tega sem navajen, zakaj bi si želel spremembe? Ne upam si, tu je varno." S takšnim načinom razmišljanja, ki kaže na nekakšno vdanost v usodo, lahko do konca življenja stopicljamo na mestu. Če ugotavljamo, da smo v resnici nezadovoljni tam, kjer smo, a ne želimo narediti koraka k napredku, potem ne verjamemo vase, v svoje sposobnosti in to, da si spremembe sploh zaslužimo. Včasih je potrebno tvegati, zapustiti varno in predvidljivo cono udobja in se premakniti v neznano. Prav tam se zgodijo največje spremembe, o katerih si nismo upali niti sanjati.

Pozitivno v prihodnost

Ne pritožujte se nad stvarmi, ki jih ne morete spremeniti in se aktivirajte tam, kjer veste, da imate vpliv. Živite z zavedanjem, da je vse mogoče, če se le tako odločite. Včasih ne potrebujemo veliko, le majhno vzpodbudo, ki prebudi zavedanje, da si sami oblikujemo življenje in nihče drug. Če kljub vsemu še vedno slišite tisti tihi glas, ki vam prigovarja, da ne bo nič in da je lažje obstati tam, kjer ste, potem se lotite sebe bolj poglobljeno. Lahko s pomočjo tretje neodvisne osebe, ki vam bo pomagala prebuditi potenciale in vas pospremiti na novo raven življenja. Ljudje smo pač bitja odnosov in prav zato v odnosih rastemo veliko lažje kot sami.

Preberite še: Ste večna žrtev? Kako lahko temu uidete?