Ljudje smo edina vrsta, ki joka zaradi takšnih in drugačnih čustvenih stanj, vendar portal TheHealthy navaja, da znanstveniki še vedno ne vedo natančno, kako naj bi bilo naše fizično dojemanje okolice povezano z našimi občutki, navsezadnje pa tudi, zakaj oz. kaj naj bi bilo tisto, kar naj bi sprožilo odziv joka. Zakaj jočemo, ko smo žalostni, pa tudi ko smo veseli? Ena teorija o joku govori o tem, da naj bi se z jokom naše telo skušalo znebiti fizične napetosti. "Zdi se, da se jok začne takoj po vrhuncu fiziološkega vzburjenja, ko se simpatična aktivnost začne zmanjševati in se povečuje parasimpatična aktivnost, kar pomaga vrniti telo v homeostazo," pravi Lauren Bylsma, docentka psihiatrije na Univerzi v Pittsburghu. Z drugimi besedami, jok se pojavi, ko se naše telo vrne iz faze vzburjenja v mirno stanje.

Po jokanju se včasih počutimo boljše, spet drugič slabše 

Čeprav si lahko in si morda mislimo, da se zaradi joka počutimo bolje, saj naj bi se naše telo tako razbremenilo stresa, pa temu ni vedno tako. "Podatki različnih raziskav kažejo, da se dve tretjini ljudi po joku počutita boljše, ena tretjina pa celo slabše," pravi Jonathan Rottenberg, doktor psihologije na univerzi v Južni Floridi. Ad Vingerhoets, doktor in avtor knjige Why Only Humans Weep, pa poudarja, da je pomembna tudi in predvsem čustvena opora ob joku. Tisti ljudje, ki imajo, ko jočejo, čustveno oporo prijatelja ali družinskih člankov, se po joku počutijo mnogo bolje kot tisti, ki nimajo nobene čustvene opore in tako rekoč jokajo v osami.

Če jočemo na napačnem mestu ob nepravem času ali okoli ljudi, ki se negativno odzovejo na vaš jok, se tako zagotovo lahko počutimo. "Jokanje doma ob prijateljih ali družini je zdravo, vendar bi jok na delovnem mestu lahko bil neprimeren," pravi psihiatrinja Judith Orloff. Kljub temu da se lahko zaradi joka dolgoročno počutimo bolje, študije kažejo, da lahko takojšnji učinki joka dejansko poslabšajo naše razpoloženje. "V laboratorijski raziskavi z ljudmi, ki so gledali žalosten film, je trajalo nekaj časa, preden so se ljudje po joku počutili bolje," pravi dr. Vingerhoets. "Takoj po žalostnem filmu so udeleženci poročali o slabšem razpoloženju, toda 20 minut in zlasti 90 minut kasneje pa so poročali o boljšem razpoloženju kot pred filmom." 

Pomen joka za odnose 

Ni presenetljivo, da se je jok pri ljudeh najprej razvil kot način, da dojenček pridobi materino pozornost. "Človeški dojenčki so najbolj nemočna bitja – ne morejo se še oprijeti kot drugi primati ali slediti materi, kot denimo to počnejo race," pravi dr. Vingerhoets. Solze dojenčkov in otrok dodajo temu vpitju vizualne komponente in ciljajo na določenega negovalca, ki jih lahko vidi. Kot odrasli ljudje smo to biološko funkcijo prilagodili čustveni komponenti. "Odrasle osebe nismo nič drugačne. Večinoma prenašamo enako sporočilo kot dojenčki – pomagaj mi, potrebujem te. Razlika je le v tem, da dojenček hrepeni po pozornosti, odrasli pa si želimo biti razumljeni in sprejeti," trdi dr. Vingerhoets. "To je zlasti odziv na stanje nemoči, ki je nasprotno od boja ali bega." 

S solzami naj bi ljudje izražali ranljivost, katero pa vemo, da nismo pripravljeni izkazati vsem in vsakemu. "Z našimi ljudmi lahko jok ustvari povečan občutek povezanosti in povezanosti," pravi dr. Orloff. "Osebi zaupamo dovolj, da jokamo okoli njih." Jokanje je torej signal, da se z nekom počutimo dovolj blizu, kar navsezadnje spodbuja empatičen odziv in čustveno povezanost. 

Jok nam pomaga, da dobimo tisto, česar si želimo

Vsak, ki je kdaj zajokal, potem ko so ga policisti ustavili zaradi prehitre vožnje, ve, da so solze lahko način, da izzovemo poseben odziv, ki deluje v našo korist. Tudi, če ne mislimo zavestno manipulirati, lahko naš jok prav z manipulacijo povzroči nevtralizacijo jeze. Govora je o tako imenovani pozitivni manipulaciji, ki se jo, verjeli ali ne, od časa do časa poslužujemo vsi in to včasih celo nezavedno.

Z jokom se lahko znebimo določenih toksinov v telesu 

Biokemik William Frey je v poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja izvedel nekaj prelomnih raziskav v povezavi z jokom, ki kažejo, da nam solze pomagajo, da se iz telesa izločijo nezaželeni strupi. "Frey je primerjal dražilne solze, ki so posledica denimo sekanja čebule, s čustvenimi solzami, ugotovil pa je nekaj kemičnih razlik, kot je večja vsebnost nekaterih beljakovin v čustvenih solzah, ki so lahko posledica sproščanja stranskih produktov," razlaga dr. Bylsma. A raziskovalci poudarjajo, da tovrstnih raziskav v današnjem času niso uspeli ponoviti, deloma tudi zato, ker je to v laboratoriju težje proučiti, zato lahko opisano strokovnjaki le delno potrdijo. 

Solze pomagajo našim očem

Solze navlažijo oči in jih ohranjajo zdrave. "Biološka funkcija solz je ohranjati oko vlažno in ga zaščititi pred hlapi in ostalimi snovmi, ki pridejo v oči," pravi dr. Bylsma. "Zdi se, da so se čustvene solze iz tega osnovnega biološkega procesa razvile v nekaj bolj zapletenega pri ljudeh. Posledično se danes solze lahko pojavijo in tudi se predvsem zaradi čustvenih, ne fizičnih razlogov."