A kaj je tisto, kar človeka potisne čez rob, da postane tako samouničevalen, in zakaj se je iz primeža odvisnosti tako zelo težko izviti? To nam je pojasnil mag. Andrej Kastelic iz Psihiatrične bolnišnice v Ljubljani: ''Tri četrtine odvisnikov ima ob samem jemanju drog tudi neke druge, resne psihične težave, imajo na primer shizofrenijo, depresijo, so bili morda spolno zlorabljeni ali kako drugače vzgojno zanemarjeni, morda imajo kakšne druge travme. Takšni pacienti seveda ne jemljejo drog zato, da bi se zabavali, ampak se k njim zatečejo z razlogom oziroma imajo neke resne težave, ki jih skušajo reševati z drogami. In tako potem pride do razvoja odvisnosti. Kajti tisti, ki drogo vzamejo, zato ker jih to zanima, ker so radovedni, jo ponavadi nekajkrat poskusijo in jo nato zmorejo kontrolirano jemati. Pri odvisnikih pa gre za sklop številnih, tudi genetskih dejavnikov. Danes namreč vemo, da je kar 50 odstotkov odvisnosti genetsko pogojenih. Pomembno vlogo pa nato igrajo še pridružene motnje, kot so vpliv okolja, vzgoje in podobno.''

Kot poročajo tuji mediji je Amy že dolgo trpela za bipolarno motnjo in za odvisniškimi razmerji, kljub vsemu vsega ozadja zagotovo nikoli ne bomo spoznali. Vsekakor pa je več različnih dejavnikov, ki so vplivali na to, da je podlegla odvisnosti. In ko je ta že razvita, jo lahko ustavijo le še močni pritiski iz okolja, ki človeka prisilijo, da s tem stilom življenja ne more več nadaljevati. Tako psihiatri svojcem svetujejo naj se na odvisnost ne 'navadijo', ampak dajo odvisniku jasno vedeti, da jim je odnos z njimi sicer zelo pomemben, a da je njihovo vedenje nesprejemljivo. In čeprav svojci od odvisnega člana družine ne morejo zahtevati, da takoj prekine svoje vedenje, pa lahko zahtevajo, da se odloči za zdravljenje. In zanj se je odločila tudi Amy, a žal neuspešno. ''Odvisnost je tako imenovana recidivirajoča bolezen, pri kateri se, tako kot pri vseh ostalih kroničnih motnjah – od depresije, bolečin v križu ali kolenu, do astme ali visokega krvnega tlaka – nekako tretjina ljudi uspe ozdraviti, tako da simptomi izginejo in se ne ponavljajo. Medtem ko se pri vsaj tretjini simptomi vračajo – so neka obdobja, ko so stabilni, urejeni, potem pa lahko že spet pride do ponovitve. Približno tretjina pa je takšnih, kjer do prekinitev simptomov niti ne pride, pri katerih ta simptomatika pravzaprav kar vztraja,'' še pojasni mag. Andrej Kastelic.

In čeprav je družina Amy Winehouse upala, da bo pevka med tisto tretjino, ki se izvije iz primeža odsvisnosti, se je njena zgodba žal zaključila drugače. Smrt priljubljene pevke je tako pretresla in obudila spomine tudi številnih drugih družin, ki so delile podobno usodo ali se s to boleznijo še spopadajo.