Intimna razmerja v primeru borderline osebnostnih karakteristik enega od partnerjev

Razmerja, v katerih ima eden od partnerjev - ali pa celo oba - osebnostno strukturo ali karakteristike borderline osebnostne motnje, so razmerja, obsojena na kaos, intenzivnost in močne fluktuacije v razpoloženju. Za razumevanje intenzivnosti in značaja takšnih razmerij je zato poznavanje motnje ključnega pomena, saj se v nasprotnem primeru partner lahko znajde v situaciji, ko mu enostavno ni jasno, kaj se dogaja ter kje sploh tiči razlog za takšen kaos.

Borderline osebnostno motnjo karakterizira nihanje med čustvenim približevanjem in odmikanjem borderline posameznika k svojemu partnerju - gre za fluktuacijo med idealizacijo ter zavračanjem. Značilnost obeh od omenjenih dejavnosti je, da nima občutka avtentičnosti - deluje na eni strani, kot da posameznik poskuša zadovoljiti vsako željo svojega partnerja v upanju, da bo tako pridobil njegovo naklonjenost, ljubezen. Medtem ko v primeru distanciranja deluje predvsem kot jeza s pridihom škodoželjnosti ali kot sovraštvo.

Za »borderline razmerja« so prepiri z izbruhi jeze in sovraštva ter žalosti, joka in obupa, in to v istem trenutku, lahko nekaj povsem običajnega. Posamezniki z borderline karakteristikami bodo poskušali narediti vse, da se izognejo »slabemu počutju«, ki je običajno separacijska depresija ob zavrnitvi s strani partnerja oziroma ob razpadu odnosa. Včasih gre strah pred zavrnitvijo lahko tako daleč, da se bo posameznik zatekel tudi h grožnjam po samopoškodovanju ali samomoru, ki pa jih je ne glede na situacijo treba jemati resno. Prav separacijska depresija pa je običajno - zaradi podobnih simptomov - razlog za napačno diagnozo borderline osebnostne motnje ter zamenjavo z depresijo.

Posamezniki z borderline osebnostnimi karakteristikami so zaradi svoje čustvene intenzivnosti lahko zelo prisrčni in prijetna družba. Začetek intimnega odnosa je lahko kot medeni tedni. So intenzivni in razburljivi. To je do neke mere tudi del njihovega obrambnega mehanizma, ki jim pomaga predvsem pri tem, da k sebi privlačijo druge ter, zaradi šibkega pravega jaza - svoje šibke samopodobe - v odnosih nato najdejo del sebe - del svojega lažnega jaza. Obdobje idealizacije se vedno konča. Nato nastopi obdobje čustvenega odmikanja in zavračanja - predvsem z namenom, da se zavarujejo pred čustveno bližino, ki zanje predstavlja nevarnost pred tem, da so spet zavrnjeni ter prizadeti. Kot so bili zavrnjeni in prizadeti od svojih staršev v otroštvu.

Borderline posamezniki, ki še niso v resnejših življenjskih razmerjih bodo v takšnih obdobjih ponavadi prekinili svoje intimno razmerje - ko se jim partner preveč približa, se počutijo stisnjene in emocionalno izpostavljene. V upanju, da najdejo novo »idealno« vezo, bodo staro razmerje prekinili, vendar pa idealna veza nikoli zares ne pride. Je zgolj iluzija in konstantno razočaranje.

Ker posamezniki z borderline lastnostmi iščejo svoj jaz in identiteto v razmerju, zanje pomeni, da razpad razmerja pomeni tudi razpad občutka osebne vrednosti - nastopi brezup in globoka žalost zaradi izgube pozitivne samopodobe. Čustva borderline oseb so globoka in intenzivna - preplavijo njihovo celotno telo. Prav zato, da bi se izognili separacijski depresiji, bodo v partnerju iskali nenehno zagotovilo, da so ljubljeni, zaželeni. Vsak partnerjev odziv, ki bi ga lahko interpretirali drugače, je zanje katastrofalen. Partnerjem se takšna dinamika velikokrat zdi preintenzivna in ravno to pripelje do njihovega distanciranja.

Spolnost v borderline razmerjih

Borderline posamezniki v odnosih preko potrditve drugega iščejo čustveno regulacijo in lastno vrednost. Njihovo otroštvo je bilo ponavadi travmatično. Nemalokrat so bili žrtve neke vrste nasilja - emocionalnega, čustvenega ali spolne zlorabe. Ponavadi reakcije staršev niso bile predvidljive, pri čemer so starše poskušali uravnavati z ugajanjem, na koncu pa so ob izbruhih starševe jeze sprejeli, da so za to jezo krivi oni kot otroci. To je pomenilo probleme pri čustvenem navezovanju in regulaciji in ti problemi se danes odražajo tudi v njihovem spolnem življenju.

Posamezniki z borderline osebnostno motnjo bodo ponavadi potrditev, da so vredni kot osebe iskali v dejanjih drugih - če jih drugi želijo in o njih menijo, da so vredni pozornosti, bodo sebe dojemali na enak način. Če ne, se bodo prezirali in sovražili. Takšna dinamika je prisotna tudi v njihovem spolnem življenju. Nemalokrat se bodo v primeru, ko doživijo zavrnitev v svojem odnosu, zatekli k promiskuitetnemu in impulzivnemu seksu, saj le tako pridejo do občutka samopotrditve ter tudi kontrole drugega.

Sado-mazohizem je pogost pojav pri borderline posameznikih ter se kaže v različnih intenzivnostih, prav tako pa se kaže tudi širše v posameznikovem življenju in ne zgolj na področju spolnosti. Posameznik se bo tako pogosto znašel v interakcijah, kjer bo zajel vlogo ponižnega ter vabil k sadističnemu ravnanju drugega - predvsem zaradi občutka kontrole in samopotrditve - ali pa sam zavzel pozicijo sadista - v primeru distanciranja.

Ne glede na to, da je za borderline posameznike značilno promiskuitetno in impulzivno spolno življenje ter sadomazohisticne tendence, bodo nekateri posamezniki do spolnosti lahko imeli ravno nasproten odnos - problemi pri fizičnih dotikih, klimaksu in občutek krivde.

Borderline posamezniki, ki s svojo intrapsihično dinamiko vplivajo na dinamiko v intimnih odnosih, se velikokrat zatečejo k terapiji v paru, pri čemer pa se je za rešitev tako težav v odnosu kot težav posameznika eventuelno treba posvetiti borderline posamezniku v individualni terapiji.