“Joga je bila od nekdaj praksa duševnega razvoja s ciljem doživeti razširjeno zavest in razsvetljenje.” Kot opisuje starodavni modrec Patandžali, je namen joge umiriti nemirni um. Ker postaja joga v zadnjih letih priljubljena metoda sproščanja in vadbe mnogih ljudi, ni presenetljivo, da si raziskovalci prizadevajo opredeliti njene učinke pri spodbujanju dobrega psihičnega počutja. Rezultati so zelo spodbudni, saj kažejo, da joga med drugim blaži težave v duševnem zdravju, vključno z anksioznostjo, depresijo in poststravmatsko stresno motnjo. Ugotovitve dopolnjujejo tudi študije, ki kažejo, da je izvajanje joge povezano z nevroplastičnimi spremembami v strukturi in funkciji možganov.

Koristi joge za duševno zdravje

Joga združuje telesne položaje, tehnike dihanja in meditacijo, kar ponuja celostno in zelo globoko izkušnjo telesa in duha. V nadaljevanju preverite številne koristi, ki jih ima joga za duševno zdravje

Zmanjšuje stres in prinaša sprostitev

Ena od zelo pomembnih koristi joge je, da pomaga zmanjšati vsakodnevni stres in doseči stanje globoke sprostitve. Ob stresu osrednji živčni sistem sproži sproščanje adrenalina in kortizola, ki telo pripravita na stanje bega ali boja ter povzročita preobremenjenost. S sproščanjem telesa, nadzorovanim dihanjem in osredotočenim umom pa joga pomaga pri umirjanju osrednjega živčnega sistema. Pomaga tudi pri sproščanju hormonov sreče, kot sta dopamin in serotonin. Z njihovim sproščanjem se raven kortizola in adrenalina znižuje, zato se lažje umirimo in sprostimo. 

Blaži depresivna občutja in tesnobo

Redna vadba joge pomaga tudi pri odmiku od stisk in občutij, povezanih z depresivnimi in tesnobnimi stanji. Spodbuja k premagovanju negativnih misli in pomaga pri globoki sprostitvi. Je pa treba pri tem upoštevati, da joga ni mišljena kot samostojna, ampak le kot dopolnilna metoda pri soočanju z depresijo ali tesnobo.

Poveča pozornosti in čuječnost

Čuječnost pomeni živeti v sedanjem trenutku in se osredotočati na tukaj in zdaj. Pomaga nam pri zavedanju svojih občutkov, boljšem upravljanju misli, zmanjšanju stresa ter izboljšanju spomina in koncentracije. Z vadbo čuječnosti se sčasoma začnemo bolj zavedati sebe in stvari okoli nas. 

Gradi samozavest

Morda si ne bi mislili, a joga pomaga tudi pri krepitvi samozavesti. Z zavestnimi gibi in osredotočenim gibanjem lažje občutimo nadzor nad svojim telesom. Prizadevanje, da bi dosegli določene telesne položaje, vodi do boljšega samozavedanja in samopodobe. Poleg tega pa izboljšana drža in počutje spodbujata občutke sreče in zdravja, kar postopoma krepi tudi zaupanje vase. 

Izboljša razpoloženje 

Nihanje razpoloženja pozna skorajda vsak med nami, povzročajo pa ga številni dejavniki, vključno s hormonskim neravnovesjem, stresnim načinom življenja in pomanjkanjem spanja. Čustveni izbruhi, ki so posledica naštetega, škodijo tudi medosebnim odnosom. Z redno vadbo joge lažje nadzorujemo svoje razpoloženje ter zmanjšamo stres in občutke preobremenjenosti.

Izboljša kakovost spanca

Vadba joge pomaga tudi pri kakovostnejšem spancu, sploh če se spopadamo z nespečnostjo – pri tem moramo le izbrati pravo metodo joge. Vinjasa joga je idealna za pripravo na spanje, hata joga pa je nežnejša in prispeva k večji sproščenosti. Meditacijski vidik joge pomaga pri nevtraliziranju negativnih misli, ki se lahko pojavijo ponoči in nam ne pustijo spati. 

Povečuje produktivnost

Z vidika uspešnosti in učinkovitosti pri delu je ena od velikih koristi joge tudi ta, da povečuje produktivnost. Kako? Zdaj že vemo, da joga pomaga pri zmanjšanju stresa, izboljšanju koncentracije in sproščanju, to pa vpliva tudi na produktivnost. Jogo lahko uporabimo tudi po napornem delavniku in si s tem pomagamo osvežiti in regenerirati um. 

 Viri: PsychReg / WebMD