Projekcijo lahko opredelimo kot obrambni mehanizem, pri katerem posameznik svoje nezaželene in pogosto tudi nezavedne misli, občutke in čustva preslika na drugo osebo. Z drugimi besedami je projekcija dejanje pripisovanja svojih nesprejemljivih lastnosti nekomu drugemu. To osebi, ki projicira (projektorju), omogoča, da ohrani pozitivno samopodobo in se izogne prevzemanju osebne odgovornosti za svoja dejanja. Ob tem se verjetno marsikdo sprašuje, ali se to dogaja zavedno ali ne. V večini primerov gre za nezaveden proces, saj bo oseba, ki projicira, zagotovo zanikala dejstvo, da to počne.

Oblike projekcije

Obstaja več vrst projekcij, med katerimi sta najpogostejši projekcija na druge in projekcija v okolje. Pri projekciji na druge oseba krivi drugo osebo za lastnosti ali pomanjkljivosti, ki jih v resnici nosi sama, a se tega ne zaveda. Pri projekciji v okolje pa oseba eksternalizira svoje težave tako, da bo zanje krivila svet okoli sebe. Ta vrsta projekcije se pogosto uporablja kot način, da se izognemo prevzemanju odgovornosti za svoja dejanja in vedenja. 

Velja tudi poudariti, da projekcija ni vedno enaka; v nekaterih primerih posameznik pripisuje drugemu pozitivne lastnosti ali čustva.

 Projekcija in duševno zdravje 

Projekcija je lahko močno orodje, ki ga ljudje uporabljajo za zaščito pred težkimi čustvi ali situacijami, vendar je pomembno zavedanje težav, ki jih lahko prinese v duševnem zdravju. Ljudje, ki nenehno krivijo druge za svoje težave, se pogosto soočajo z nizko samopodobo in občutki negotovosti, zavisti in ljubosumja. Poleg ustvarjanja medosebnih konfliktov z drugimi ljudmi lahko projekcija povzroča tudi težave znotraj posameznikovega notranjega sveta (npr. samoodtujitev). V nekaterih primerih lahko vodi tudi v resnejše težave v duševnem zdravju, kot je denimo depresija. 

Osebe z narcistično osebnostno motnjo in mejno osebnostno motnjo pogosto uporabljajo projekcijo tudi kot obrambni mehanizem.

Primeri projekcije v različnih starostih, vlogah in situacijah

Za lažje razumevanje projekcije so v nadaljevanju opisani različni profili ljudi, ki uporabljajo ta mehanizem za lažje soočanje s težavami. Seveda je možnosti neskončno, izpostavljenih je le nekaj najpogostejših. 

V srednji šoli: Dijak se tik pred zaključno maturo ali izpiti počuti zelo tesnobno in preobremenjeno – skrbi ga, kako bo opravil zaključne naloge in da bo v primeru neuspeha razočaral  najbližje. Če se v tej situaciji zateče k projekciji (seveda nezavedno), se prepriča, da se vsi ostali enako počutijo kot on, kar pripomore k lajšanju stiske in odvračanju pozornosti od sebe. 

V partnerskem odnosu: Ko sta dve osebi v partnerskem odnosu, ni nenavadno, da ena oseba projicira na drugo. Partner lahko obtoži partnerko, da je nezvesta in neiskrena, v resnici pa je sam spogledljiv in vse to, kar očita partnerki. S tem se izogne prevzemanju odgovornosti za svoje vedenje. 

Na delovnem mestu: Svoja čustva ljudje projicirajo tudi na svoje sodelavce. Nekdo je na delovnem mestu jezen, razdražljiv in svoj gnev stresa na sodelavce, ker se doma počuti preobremenjeno in pod stresom. Druga možnost je, da je oseba frustrirana zaradi šefa, ob tem pa svojo jezo prenese na sodelavce. V obeh primerih lahko projekcija negativno vpliva tako na proces dela kot tudi medosebne odnose. 

Med sorojenci: Bratje in sestre so pogosto tarča projekcije, še posebej, če so si po starosti blizu. Če je eden od sorojencev v šoli uspešen, drugi pa ima težave, lahko slednji svoje občutke neuspeha, nesposobnosti, neustreznosti projicira na uspešnega. To lahko v družini povzroči veliko napetosti in zamer. 

V terapevtskem procesu: Včasih klienti na svojega terapevta projicirajo občutke, ki jih v resnici gojijo do nekoga pomembnega v svojem življenju. Ta vrsta projekcije lahko vključuje tako pozitivna kot negativna čustva in se imenuje transfer. Klient se tako razjezi na terapevta, ki ga spominja na problematičnega partnerja ali šefa. Nasprotno pa lahko klient razvije občudovanje ali celo romantična čustva do terapevta, ki je izpolnil podporno vlogo. Terapevti opazijo takšno projekcijo in jo uporabijo za pomoč klientu, da razvije več zavedanja o čustvih in željah. S tem vpogledom prihaja do zdravljenja in sprememb. 

Kako prepoznati projiciranje pri sebi?

Večina ljudi projicira nezavedno, zato je delo na samozavedanju prvi korak k reševanju tega problema. Velja razmisliti o nedavnih prepirih. Kaj obtožujete drugo osebo? Kaj ji največkrat očitate? Kaj vas pri drugi osebi tako zelo moti?  Ali je mogoče, da to, kar ji očitate, velja tudi za vas? Velja tudi razmisliti, zakaj se v neprijetnih situacijah vedete na določen način. Poskusite biti iskreni do sebe glede lastnih negotovosti ter preučite lastnosti, ki so vam pri sebi najmanj všeč. To je lahko neprijeten proces, zato je priporočljivo, da ga opravite s strokovnjakom za duševno zdravje. 

Viri: ChoosingTherapy / BetterHelp