Od vseh čustev sta prav jeza in sovražna naravnanost najbolj povezana s številnimi telesnimi in psihičnimi boleznimi. Srednja do visoka stopnja jeze, ki jo čutimo v vsakdanjem življenju, je najmočnejši napovedovalec zgodnjih bolezni. Če spadate med posameznike, ki jih že najmanjša stvar razburi ali pa imate veliko potlačene jeze v sebi, je čas, da se naučite jezo izpustiti.

Kaj sploh je jeza?

Jezo začutimo, ko neka situacija ali ravnanje določene osebe ni v skladu z našimi pričakovanji ali zahtevami. Pojavi se torej takrat, ko ne dobimo tistega, kar si želimo ali pričakujemo od drugih. Razjezimo se lahko navzven, na način, da to vidijo in slišijo tudi drugi ali pa se jezimo samo navznoter, v sebi, a pri tem le mi sami vemo, da smo jezni.

Ljudje, ki jezo pogosto izražajo na zelo očitne, agresivne načine (s kričanjem, žaljenjem, udarjanjem ob predmete in podobno) so za ljudi okoli sebe precej naporni, saj se ti nemalokrat znajdejo v vrtincu negativnih čustev, od katerega se težko čustveno distancirajo. Za zunanjega opazovalca se takšen posameznik na zunaj zdi kot tempirana bomba, ob kateri je samo vprašanje časa, kdaj bo izbruhnila.

Druga skrajnost je potlačena jeza, pri kateri lahko močno škodujemo sebi, saj se negativnih občutkov ne znebimo, pač pa jih samo utišamo. Takšen posameznik je bil nekoč naučen, da je jeza nesprejemljiva in da se je ne sme izražati. To pomeni, da nikoli ne bo izrazil, kaj ga moti ali pokazal, da mu nekaj ni všeč – bodo pa kljub temu v njem čustva zelo intenzivna. Jezo bo izražal na pasiven način, ki je za posameznika “varen”, saj se mu pri tem ni potrebno izpostavljati; obenem pa še vedno stori dejanje, ki kaže, da mu nekaj ni prav. Sem spadajo igroriranje, dvoumni komentarji, zamere, odklanjanje, zavlačevanje … Pasivna agresija se razvije v najzgodnejših letih, in sicer kot obrambni mehanizem. 

Kako izpustiti jezo?

⇒ Ozavestite strah: Globoko pod jezo se običajno skriva strah, ki največkrat izvira iz občutka pomanjkanja nadzora nad samim seboj in drugimi. Premagovanje tega strahu se začne z njegovim ozaveščanjem, kar pomeni, da v trenutkih, ko začnemo izgubljati nadzor nad situacijo, zavestno prepoznamo, česa nas je v resnici strah. To pomeni, da strah prepoznamo, sprejejmo in se ne borimo proti njemu. Če čisto poenostavimo, vedno je treba pogledati globlje, kot kaže trenutna situacija.

⇒ Delajte na samozavesti: Pozitivna in zdrava samopodoba je ključnega pomena za obvladovanje oz. zdravo in funkcionalno izražanje jeze. Raje kot na svoje pomanjkljivosti, se usmerite na pozitivne lastnosti in vrline in jih krepite.

⇒ Izogibajte se besedama vedno in nikoli: Ko govorite o sebi ali drugih, pri čemer gre za težko, negativno ali problematično tematiko, se izogibajte besedama nikoli in vedno. V negativni konotaciji imata toliko večjo moč, saj posplošujeta, krivita, potenicrata vsebino.

“Vedno si slabe volje.”

“Nikoli se ne držiš dogovora.”

“Nikoli se ne boš spremenil.”

⇒ Vadite izpuščati in odpuščati: Veščina ‘izpuščanja in odpuščanja’ je ključ do osvoboditve jeze. Nobene potrebe ni, da imamo vedno vse pod kontrolo. Današanji slog življenja pa zahteva ravno to, da smo v vsakem trenutku na vse pripravljeni, pri čemer skorajda ni več prostora za spontanost, kar je škoda. Poleg tega pozabljamo, kako dragoceno je odpuščati, saj se tako znebimo mnogih nepotrebnih bremen.

Kako torej izpuščati in odpuščati? V trenutkih, ko jezo ozavestite, torej jo pri sebi prepoznate in začutite, si recite:

“Ne potrebujem jeze, da bi spremenil to situacijo ali odnos.”

“Če izpustim in odpustim, je v redu, saj to ne pomeni, da sem brez nadzora ali šibek..”

“ Lahko se prepustim, a še vedno čutim kontrolo nad vsem. Če odpuščam, se počutim bolje.”

⇒ Izogibajte se besedam: moral/a bi …

Če boste drugim postavljali pretesne meje ali jim boste vedno znova govorili, kaj bi morali in česa ne, potem v svojem življenju pričakujte več zamer, frustracij, slabe volje, jeze. “Bi moral/a” vodi v nekonstruktivne odnose z drugimi.

“Moral bi biti bolj ljubeč do mene.”

“Ko stopim v pisarno, bi me morali sodelavci pozdraviti.”

“Ko razdelim delo, bi moralo biti takoj opravljeno.”

“Moral bi imeti raje svoje starše.

“Moral bi mi izkazovati več spoštovanja. Zaslužim si.”

⇒ Pričakovanja preoblikujte v želje: Jezni ljudje navadno zahtevajo stvari, bodisi gre za poštenost, spoštovanje, dogovor ... Bolje je spremeniti zahteve v predloge.

⇒ Ne pogrevajte slabe izkušnje: Nekateri posamezniki so nagnjeni k nenehnemu podoživljanju situacije, ki jim je prebudila jezo, kar je precej nesmiselno, saj se tako le še bolj vkopavamo v negativna občutja in krepimo zamere.

⇒ Naučite se sproščati: Preproste tehnike sproščanja kot sta denimo trebušno dihanje in vizualizacija prijetnih spominov lahko pomagajo pomiriti težke občutke. Zakaj? Ko se jezimo, je naše dihanje plitvo in hitro, ko smo umirjeni in sproščeni pa je dihanje počasnejše in globlje. Če se torej želimo vsaj malo umiriti, zavestno preklopimo na nadzorovano in počasnejše trebušno dihanje. Prav tako pomaga vizualizacija spominov na dogodke, ko ste bili zares srečni. Če imate več časa, lahko izvajate tudi globoko mišično relaksacijo, ki vam pomaga sprostiti vsako mišično skupino posebej. S to tehniko postopoma napenjate in sproščate vse mišice v telesu, začnete lahko s prsti rok, greste preko celega telesa in nato zaključite s prsti nog.

⇒ Bodite aktivni: Redna telesna vadba močno pripomore k boljšemu psihofizičnemu počutju, pomaga pri razbremenitvi stresa in napetosti.

⇒ Prepoznajte sprožilce: Razmislite o stvareh in ljudeh, zaradi katerih se jezite. Če veste, da se s partnerjem vedno skregate, ko ste utrujeni, potem se takrat izogibajte težkim temam. Če vas jezijo nerazčiščeni konflikti s sodelavcem, potem se z njim pogovorite.

Nikoli ne bomo mogli povsem odpraviti jeze, saj bi bila to znanstvena fantastika. Jeza je čustvo, kot vsa ostala, pomembno pa je, da spremenimo način, kako določeni dogodki ali osebe vplivajo na nas in kako se nanje odzovemo. Življenje je prekratko, da bi energijo posvečali jezi, raje se usmerimo v pozitvno reševanje težav in preokvirimo svoj pogled na svet. Na ta način bomo živeli bolj zdravo, predvsem pa bolj kakovostno življenje.

Viri: Controling anger, APA