V psihiatriji se vse bolj prepoznava pomembnost prehrane za splošno duševno zdravje, kar potrjujejo številne študije, tako opazovalne kot intervencijske. Kljub uporabi psihofarmakoterapije in psihoterapije pri obravnavi duševnih motenj pogosto ne dosežemo želenih rezultatov, zato se vedno več pozornosti posveča alternativnim intervencijam. 

Raziskave v zadnjih letih kažejo na pomemben vpliv prehrane na duševno stanje, kar lahko pomembno prispeva k preprečevanju različnih duševnih motenj in zmanjšanju njihove pojavnosti. Med najbolj obetavnimi terapevtskimi pristopi so uravnotežena prehrana, telesna aktivnost, uporaba probiotikov ter uživanje antioksidantov. 

ALI OBSTAJAJO POVEZAVE MED PREHRANO IN DUŠEVNIM ZDRAVJEM? 

Prekomerna telesna masa je pomemben družbeni izziv, saj prizadene več kot 0,7 milijarde ljudi po vsem svetu, kar predstavlja približno 30 % celotnega prebivalstva, s številom smrti zaradi debelosti v stalnem naraščanju. 

Pogosto uživanje predelane hrane z visoko vsebnostjo energije in nizko hranilno vrednostjo vodi v prekomerno telesno maso ter pomanjkanje ključnih hranil, kot so vitamini skupine B, cink in magnezij, ki so ključnega pomena za pravilno delovanje živčnega sistema. Poleg tega pomanjkanje vlaknin in hranil, ki jih najdemo v zelenjavi in žitih, povezujejo s škodljivimi navadami, kot so kajenje, nizka telesna aktivnost in prekomerno uživanje alkohola, kar negativno vpliva na zdravje in lahko prispeva k razvoju duševnih motenj, vključno z depresijo.

Raziskave kažejo, da se lahko pojavnost depresije in samomora zmanjša z uravnoteženim prehranjevanjem. Nedavne randomizirane raziskave prav tako preučujejo učinkovitost spremembe prehrane kot metode zdravljenja depresije. Selektivni prehranski dodatki, kot so S-adenozilmetionin, N-acetilcistein, cink, vitamini skupine B in vitamin D, lahko pomagajo pri zdravljenju psihiatričnih motenj. Maščobne kisline omega-3 pa imajo številne ugodne učinke, vključno s protivnetnimi lastnostmi ter vplivom na delovanje celičnih membran in nevrotransmiterjev.

S-adenozilmetionin (SAM) je spojina, ki se tvori iz adenozina in metionina ter igra ključno vlogo pri procesih metilacije. Raziskave kažejo, da ima SAM antidepresivne lastnosti. N-acetilcistein, ki ima protivnetne, antioksidativne in nevroprotektivne učinke, se je izkazal za učinkovitega pri zdravljenju številnih psihiatričnih motenj. 

Pomanjkanje cinka je povezano z resnostjo depresivnih simptomov, pri čemer njegovo dopolnjevanje lahko stabilizira razpoloženje in vpliva na nevrogenezo preko možganskega nevrotrofičnega faktorja. Vitamini skupine B so ključni za pravilno delovanje živčnega tkiva, pri čemer pomanjkanje folne kisline povezujejo s simptomi depresije. Nizke ravni vitamina D so povezane z večjim tveganjem za nekatere duševne motnje, pri čemer dodajanje vitamina D lahko znatno izboljša simptome depresije in podpira zdravje možganov.

ALI OBSTAJAJO PSIHOZAŠČITNE SESTAVINE HRANE?

Mikrobiota črevesja naj bi tvorila kompleksni ekosistem, ki vsebuje 10^14 mikroorganizmov, z 3,3 milijona geni, kar je približno 150-krat več kot človeški genom. Medtem je sestavljena iz več kot tisoč različnih vrst mikroorganizmov. Probiotiki lahko vplivajo na duševno stanje preko vagusnega živca. 

Probiotiki, prebiotiki in sinbiotiki so različne prehranske sestavine, ki lahko vplivajo na črevesno mikrofloro in s tem tudi na duševno zdravje. Uporaba takih probiotikov je bila povezana z zmanjšanjem simptomov anksioznosti in depresije ter zmanjšanjem ravni stresa pri živalskih modelih. Čeprav so trenutno najučinkovitejše metode zdravljenja psihiatričnih motenj s pomočjo antidepresivov ali antipsihotikov, lahko dodatna uporaba psihobiotikov v prihodnosti poveča učinkovitost zdravljenja. 

Nekateri biološki kazalniki v psihiatriji so tesno povezani s prehrano. Ena izmed teh je os hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza (HPA), ki ima ključno vlogo pri obvladovanju stresa in lahko igra vlogo pri razvoju psihiatričnih motenj. Pri številnih psihiatričnih motnjah je opaženo povečano izločanje kortizola, medtem ko se zdi, da antipsihotiki zmanjšujejo aktivnost HPA osi. Vnetje in oksidativni stres sta še dva potencialna biomarkerja, ki sta povezana s patofiziologijo psihiatričnih motenj. Dokazano je tudi, da lahko uporaba statinov, ki delujejo protivnetno in antioksidativno, zmanjša tveganje za depresivne motnje.

ALI OBSTAJAJO PREHRANSKI POSEGI Z DOKAZANIM PREVENTIVNIM POTENCIALOM ZA DUŠEVNE MOTNJE?

Epidemiološke raziskave so potrdile povezavo med prehrano in duševnim zdravjem, vendar intervencijske študije razkrivajo izzive na področju "prehranske psihiatrije". Le nekaj raziskav je doslej raziskovalo učinke spremembe prehrane na duševno zdravje, pri čemer so nekatere študije, kot je mediteranska dieta, pokazale pozitivne učinke pri zmanjšanju depresije. 

Vendar pa so druge študije, kot je MooDFOOD, ki je vključevala več dodatkov hranil, kot so omega-3-maščobne kisline, vitamin D, folna kislina in selen, izkazale nevtralen ali nezadosten učinek pri zmanjšanju depresije. Doslej torej študije ne podpirajo uporabe prehranskih dopolnil za preprečevanje depresije.

V preteklosti je bil pomen povezave med prehrano in duševnim stanjem bolnikov premalo prepoznan, kar se odraža v pomanjkanju raziskav na tem področju pred 21. stoletjem. Vendar se je v zadnjih desetletjih ta trend spremenil, saj so raziskave v psihodietetiki in nutripsihiatriji postajale vedno bolj priljubljene. 

Z urbanizacijo, globalizacijo in spreminjajočimi se življenjskimi slogi ter prehranjevalnimi navadami prebivalcev postajajo korelacije med temi dejavniki in njihovim vplivom na psihološko stanje vse bolj pomembne. Raziskovanje teh povezav odpira potencialne možnosti za razvoj novih učinkovitih prehranskih, farmakoloških, terapevtskih in predvsem preventivnih strategij.

Viri: NCBI & PUBMED