Čeprav so te napovedi pogosto zanimive, niso vedno točne. Ljudje, nagnjeni k arogantnosti, niso najboljši napovedovalci. Pravzaprav bi bilo bolje napovedi prepustiti umetni inteligenci, ker razume svoje omejitve, piše krenizdravo. 

Eno področje, kjer imajo ljudje še vedno prednost, je razumevanje človeške psihe. Namesto da se osredotočamo na tehnološke, ekonomske ali družbene vidike umetne inteligence, poglejmo, kako bo psihološko vplivala na nas v prihodnjem letu. Kako bo razvoj umetne inteligence vplival na naša čustva, mentalne procese in vedenje?

Skromnost in zavist v odnosu do umetne inteligence

Ko bo umetna inteligenca postala močnejša in avtonomnejša, bomo morda postali skromnejši. Presegel nas bo v ohranjanju znanja, prepoznavanju vzorcev in računalniški moči. Ta premik bi nas lahko prisilil k ponovnemu premisleku o našem mestu v vesolju in nas spodbudil k razvoju večje empatije do drugih oblik življenja.

Toda z rastjo zmogljivosti umetne inteligence lahko rastejo tudi občutki zavisti. Lahko smo občudovali njegove sposobnosti in hkrati gojili jezo nad njegovo premočjo. Ni si težko predstavljati, da bi umetna intelegenca postala nadomestek, s katerim bi partnerji, prijatelji ali sodelavci raje preživeli večer, kar bi lahko povzročilo ljubosumje.

Strahovi in fobije, povezani z umetno inteligenco 

Strah se lahko pojavi, če se počutimo zasenčene zaradi umetne inteligence. To lahko vodi do sindroma prevaranta, v katerem se počutimo nevredni. Umetna inteligenca bi lahko tudi poslabšala fobije, kot so strah pred neuspehom, nepopolnostjo in pozabljenostjo ali zamenjavo. Nekatere morda celo skrbi možnost izumrtja človeške vrste zaradi razvoja umetne inteligence. Umetna inteligenca bi lahko poslabšala fobije, kot so strah pred neuspehom, nepopolnostjo in pozabljenostjo ali zamenjavo. FOTO: Shutterstock

Umetna inteligenca v fizičnih odnosih in zaupanju

Kar zadeva fizične odnose, pa umetna inteligenca ne bo sprožila običajnih strahov, kot so tisti, povezani s poljubljanjem ali dotikom. Ko pa AI postane močnejši, lahko pride do težav z zaupanjem. Ljudje lahko postanejo nezaupljivi do drugih ali razvijejo ksenofobijo do umetne inteligence in jo vidijo kot večjega drugega.

Po drugi strani pa bi umetna inteligenca lahko spodbudila intimnost. Več ljudi bi lahko AI videlo kot prijatelja ali romantičnega partnerja, ki zapolnjuje čustvene vrzeli v njihovih življenjih. Toda to bi lahko oviralo našo sposobnost razvijanja resničnih človeških odnosov. Sposobnost razumevanja umetne inteligence lahko povzroči, da postanemo zvesti določeni umetni inteligenci, kar nam lahko oteži spremembo ali rast zunaj tega odnosa.

Filofobija in začarani krog družbene izolacije

Kljub tej potencialni čustveni povezavi lahko nekateri razvijejo filofobijo, strah pred zaljubljenostjo, saj umetna inteligenca zaplete odnose. Umetna inteligenca bi lahko prispevala tudi k človeškemu začaranemu krogu, kjer preživimo toliko časa s stroji, da postanemo socialno in fizično izolirani, kar lahko vodi v depresijo in degradacijo okolja.

Naša odvisnost od umetne inteligence bi lahko povzročila kognitivno atrofijo, saj bomo delegirali naloge in izgubili mentalno ostrino. Druga možnost je, da bi umetna inteligenca lahko izboljšala naše kognitivne sposobnosti, tako da bi združila človeško in umetno inteligenco v nov, sintetični um.

Umetna inteligenca bi lahko prevzela tudi odločanje v moralnih dilemah, kar bi lahko izčrpalo našo moralno domišljijo. To bi lahko imelo podoben učinek na naš čustveni obseg, tako da bi naše občutke zmanjšali na preproste, predvidljive. Vendar bi umetna inteligenca lahko razširila tudi naš čustveni besednjak z uvedbo novih, neortodoksnih občutkov.

Vpliv umetne inteligence na delovno mesto in poklicno življenje

Na delovnem mestu imamo morda raje vodje umetne inteligence kot človeške kolege zaradi njihove doslednosti in objektivnosti. Vendar pa lahko to privede tudi do zmanjšanega zadovoljstva pri delu, saj zaposleni morda čutijo, da so njihove sposobnosti premalo izkoriščene in nepovezane z delom.

Ta občutek eksistencialne izgube lahko vodi v melanholijo, cinizem in celo nihilizem. Sledil bi lahko vzpon aktivistov proti umetni inteligenci in kiberpunkovskega gibanja, skupaj s pojavom pravic do umetne inteligence, zagovornikov etičnega ravnanja s stroji.

Vir: krenizdravo