Osredotočenost na pozitivna čustva

V obdobju, kot smo mu priča zdaj, sta več kot potrebni pozitivna naravnanost in osredotočenost na pozitivna čustva. Pri tem seveda ne gre za minimaliziranje ali zanikanje težav, ampak to, da ostajamo optimistični in gledamo na trenutno situacijo s pozitivne perspektive. Nedvomno je to za mnoge velik izziv, saj se s takšno situacijo doslej še nismo srečali, je pa pomembno, da vsak pri sebi razmisli, kako iz vsega skupaj potegniti najboljše.

Omejitev dostopa do družbenih medijev in novic

Mnogi se v trenutni situaciji počutijo nelagodno, prestrašeno, tesnobno, kar je nekaj normalnega. A ne smemo pozabiti, da včasih konstantno spremljanje družbenih medijev in novic o koronavirusu sproža še večji stres. Če vsako minuto osvežujemo strani, da bi videli, kaj vse se je zgodilo in kaj je novega, v sebi še dodatno potenciramo negativnega pričakovanja. Zato je pomembno, da vsaj deloma omejimo dostop do številnih novic, s katerimi smo preplavljeni. Dovolj je, če enkrat ali dvakrat v dnevu preverimo verodostojne novice in se ravnamo po trenutnih priporočilih. To predvsem pomeni dobro informiranost z relevantnimi informacijami in ne stranmi s teorijami zarot. Nekateri zaradi pomanjkanja znanja ali drugih interesov širijo dezinformacije, kar ljudem, ki so še posebej občutljivi na to, predstavlja še toliko večji stres.

Bodite hvaležni

Velikokrat poslušamo in beremo o hvaležnosti, v tem primeru pa je to še toliko pomembneje. Vzemite si čas in ozavestite vse, kar vam je v tem trenutku dano – dom in najbližji. Cenite to, kar imate in se ne izgubljajte v iskanju tistega, česar ta trenutek ne morete imeti. Dejstvo je, da je omejitev, kot jo izkušamo sedaj, za marsikoga težko breme. A bolj kot se bomo osredotočali ne nekaj, kar nam ta trenutek manjka, bolj bomo temu dajali moč. Zato preusmerite svoje misli v to, kar imate in bodite hvaležni, da ste zdravi in da so zdravi vaši najbližji. Zelo verjetno se bo po koncu tega obdobja spremenil tudi naš pogled na stvari, ki so nam bile prej samoumevne.

Fizična izolacija ne pomeni tudi čustvene izolacije

Socialna izolacija je na dolgi rok vsekakor psihično naporna. Če je na začetku marsikomu oddih od vsakdanje rutine dobrodošel, sčasoma to postane obremenjujoče in utesnjujoče. Zato je ključnega pomena, da še vedno ohranjamo stike z ljudmi, ki so nam blizu – prijatelji, sodelavci, družino, le na nekoliko drugačen način. Na voljo imamo veliko možnosti, zato komunikacija na daljavo ne bi smela biti problem: telefoni, elektronska pošta, kratka sporočila, aplikacije za video klepete in skupinsko delo in še in še. Že kratek sproščujoč klepet na dan dvigne hormone sreče, ki vplivajo na dobro počutje. Pomembno pa je, da se izogibamo podpihovanju negativnih tem, ki bi utegnile še dodatno vplivati na naše počutje.

Dnevni dosežki

Občutek ’dnevnih dosežkov’ in rutine je pomemben vidik pozitivnega življenja, saj nas opominja, da imamo nadzor nad tem, kar počnemo. V času samoizolacije je zato pomembno, da dan še vedno razdelimo na majhne delčke, ki jih izpolnimo z aktivnostmi, ki jim moramo početi in tiste, ki jih radi počnemo. Če delate od doma, si vzpostavite urnik. Poleg tega počnite stvari, za katere prej nikoli niste imeli časa. Predvsem pa: uživajte v družbi domačih. Ukvarjajte se s hišnimi ljubljenčki. Začnite s katerim od tečajev na daljavo. Pojdite v gozd in meditirajte. Berite dobre knjige in si oglejte kakšno serijo. Počistite stanovanje. Telovadite. Prinesite na plano namizne družabne igre. Pojte. Namenite kakšno lepo misel vsem, ki so vam blizu. Res je, da smo trenutno prisiljeni v malce asketsko življenje, a to ne pomeni, da ga ne moremo prebroditi z veliko mero optimizma.

Trenutna situacija nas je na nek način prisilila k soočenju s seboj. Naenkrat se je vse upočasnilo in ugasnilo. Nikamor več ne moremo zbežati, običajna rutina pa se je vsaj za večino ljudi zaključila. Takšne izredne situacije nam odprejo tudi vrata do naše notranjosti in razmisleka o namenu. Kam grem in kaj počnem v življenju? Sem zadovoljen/a z njim? Kako bi bil lahko izpopolnjen in uresničen? Gre za vprašanja, o katerih navadno ne razmišljamo, saj nam ni treba. Tako kot se je v večini duhovnih popotovanj treba umakniti vase in okolico, je lahko tudi ta izolacija neke vrste razmislek o sebi in življenju. Zagotovo pa več kot odlična priložnost za kreiranje novih idej in ciljev za čas, ko bo spet vse po starem.

Saj veste, kako pravi misel Johna Donna: »Noben človek ni otok, popolnoma vsak zase; vsak človek je kos celine, del kopnega …« Pomembno je zavedanje, da smo vsi v podobni ali isti situaciji, ki jo moramo skupaj prebroditi. To pa nam lahko uspe le s popolnim upoštevanjem trenutnih omejitev, sočutjem in veliko mero moči in upanja.