Ko se zaljubimo, si predstavljamo, da bomo s svojim partnerjem za vedno. Nihče se pač ne poroči, da bi se na koncu ločil – toda ločitev je vseeno veliko. Nekateri pravijo, da so te posledica bolj razgibanega načina življenja, vendar so po drugi strani tudi rezultat tega, da živijo skupaj ljudje, ki zaradi svoje osebnosti skupaj sploh ne sodijo.

Dr. Amir Levine je priznan psihoterapevt in nevroznanstvenik. V svojem delu se najprej pravzaprav niti ni ukvarjal z ljubezenskimi razmerji, temveč je raziskoval navezanost med materami in njihovimi otroki. Materam, ki so trpele zaradi posttravmatske stresne motnje, se je pomagal spet zbližati z njihovimi majhnimi otroki, saj so do njih zaradi velikih čustvenih pretresov začele čutiti pravo čustveno otopelost. Takrat je ugotovil, da so se jim vsakič, ko so se otroci začeli grdo obnašati, povrnili simptomi.

Takrat je začel razmišljati, kakšna je navezanost med odraslimi ljudmi. Izhajal je iz ideje, da smo se skozi evolucijo pravzaprav navadili naslanjati na svojega partnerja. Tako se je razvila nekakšna simbioza, ki je tako fizična kot psihična. Od našega partnerja naj bi bilo celo odvisno, kakšen je naš srčni utrip ali krvni pritisk, kako ponoči spimo, tudi rane naj bi se, če smo v srečnem razmerju, celile hitreje. Po besedah dr. Levina obstaja dovolj dokazov, da smo med seboj resnično povezani. To ni naša izbira, tako je določila biologija. Zato je tako pomembno, da najdemo nekoga, ki nam bo resnično ustrezal.

Kako naj torej iščemo pravega? Razumeti moramo, na kakšen način se vežemo sami in kako se vežejo ljudje, ki jih srečujemo. Obstajali naj bi trije načini: pri enem se vežemo le s strahom, pri drugem se pravi navezanosti, četudi si je želimo, izogibamo, pri tretjem se vedno počutimo povsem varno in sploh ne kompliciramo. Na srečo se največ, več kot 50 odstotkov ljudi, obnaša na ta zadnji, najbolj zdrav način. Takšni ljudje so najboljši partnerji in se razumejo z vsemi. Nimajo težav z intimnostjo, hkrati so zelo sproščeni in se praktično nikoli ne obnašajo dramatično.

Okoli 20 odstotkov ljudi se v razmerju obnaša prestrašeno in okoli 25 odstotkov jih ima težave z izogibanjem. Če se na ljudi vežete prestrašeno, to pomeni, da zelo uživate v bližini, vendar ste hkrati zelo previdni. Strah vas je, da ne boste ljubljeni. Prav zato nikoli ne smete iskati ljudi, ki se bližini izogibajo. To ne pomeni, da si intimnosti ne želijo – toda v trenutku, ko jo dobijo, se začnejo počutiti neugodno in drugo osebo potisnejo stran. Tako ljudje, ki se le s težavo vežejo, kot ljudje, ki to sicer lahko storijo, vendar čutijo pri tem velik strah, pravzaprav v svojem življenju želijo več dramatičnosti. Prav zato se velikokrat privlačijo, čeprav bi se bolje ujeli z veliko bolj fleksibilno tretjo skupino.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na