Manipulativna dejanja je torej mogoče umestiti povsod tja, kjer so v ospredju odnosi med ljudmi. Poskus nadzorovanja se dogaja v vseh sferah človekovega delovanja, bodisi bolj subtilno in prefinjeno bodisi zelo očitno in moteče. Oglasi nas skušajo prepričati, naj kupimo točno ta izdelek in pri tem igrajo na različna čustva ljudi – usmiljenje, strah, veselje … V poklicnem okolju lahko nadrejeni uporabljajo zelo premišljene taktike, da bi dosegli čim boljše rezultate svojih zaposlenih. V partnerskem odnosu, kjer ni vse tako, kot bi moralo biti, lahko eden od partnerjev (ali oba) uporabljata različne taktike manipulacije, s katerim skuša vplivati na drugega. Bolj kot smo ozaveščeni in poznamo tehnike manipulacije, lažje jih obidemo in zaustavimo vpliv, ki ga imajo na nas. Drži pa tudi, da je nekatere težje prepoznati kot druge.

Vpliv manipulacije na duševno zdravje

Če manipulativno vedenje ni prepoznano in naslovljeno (zlasti v zlorabljajočih odnosih), lahko vodi do večjih posledic v duševnem zdravju. Kronična manipulacija v intimnih odnosih se povezuje s čustveno zlorabo, ki ima v nekaterih primerih podoben učinek kot travma. Žrtve kronične manipulacije lahko sčasoma postanejo depresivne in tesnobne, razvijejo nezdrave vzorce obvladovanja težkih razmer, poskušajo ugoditi manipulatorju, pogosto lažejo o svojih občutkih, postavijo potrebe drugega pred svoje, težje zaupajo ... V nekaterih primerih je manipulacija tako intenzivna, da začne žrtev dvomiti o dojemanju realnosti. Filmska klasika z naslovom Gaslight je odlično ilustrirala eno takšnih zgodb, kjer se v odnosu med partnerjema odvija ekstremna, a izjemno subtilna manipulacija, dokler partnerka ni več zaupala svojemu lastnemu dojemanju. 

Manipulacija, narcisizem in mejna osebnostna motnja

Manipulacija je še posebej pogosta pri osebah z diagnozo osebnostnih motenj, kot sta denimo mejna (borderline) osebnostna motnja in narcisistična osebnostna motnja. Za te osebe je manipulacija sredstvo za izpolnjevanje svojih čustvenih potreb ali za pridobitev potrditve, ko se počutijo negotove, zapuščene. Ker veliko oseb s tovrstnima motnjama izkusi zlorabo v preteklosti, se manipulacija pogosto razvije kot mehanizem obvladovanja, da bi se njihove potrebe izpolnile, saj drugače ne znajo. K različnim tehnikam manipulacije se zatekajo, da bi partnerja obdržale v odnosu, pri tem pa lahko uporabljajo sramotenje, obtoževanje, poniževanje, igranje žrtve, nadzorovanje. 

Manipulacija v medosebnih odnosih

Dolgotrajna manipulacija ima lahko resne posledice, ne glede na to, ali se dogaja med prijatelji, med starši in otrokom, med partnerjema ali med sodelavci. V partnerstvu lahko manipulacija privede do občutka ustrahovanosti in nevrednosti ter izolacije. Žal mnogi sploh ne vedo, da so v odnosu manipulirani ali se celo odločijo, da bodo to zavestno spregledali. V intimnih odnosih se manipulacija kaže v različnih oblikah, vključno z zbujanjem krivde, prekomernim obdarovanjem, selektivnim izkazovanjem naklonjenosti, ohranjanjem skrivnosti, pasivno agresijo …

Starši, ki manipulirajo s svojimi otroki, jim največkrat zbujajo krivdo, očitajo pomanjkanje odgovornosti, omalovažujejo njihove dosežke, kar lahko privede do depresije, tesnobe, motenj hranjenja in drugih duševnih stisk. Ena od študij je pokazala, da manipulativni starši povečajo verjetnost, da bo tudi njihov otrok kasneje uporabljal manipulativno vedenje. Osebe se lahko počutijo manipulirane tudi v nezdravih prijateljskih odnosih. V manipulativnem prijateljstvu ena oseba morda zlorablja drugo za zadovoljevanje lastnih potreb s pomočjo prisile, krivde.

Primeri manipulativnega vedenja

Včasih ljudje nezavedno manipulirajo z drugimi, medtem ko se drugi zelo dobro zavedajo svojega početja in taktike manipulacije še dodatno krepijo. Manipulacija ima mnogo kontekstov in stilov, v nadaljevanju pa je izpostavljenih pet najpogostejših: 

· Pasivna agresija: Pri pasivni agresiji manipulator ne izraža odkrito negativnih občutkov do osebe ali nakazuje težav, namesto tega najde posredne načine, s katerimi izrazi svojo jezo. Najpogosteje uporablja cinizem, odlašanje, ignoriranje, zamero, prikrito nasprotovanje ...

· Popačenje: Druga strategija, ki jo uporabljajo čustveno manipulativni ljudje, je izkrivljanje dejstev. V nekaterih primerih bo manipulator preprosto lagal ali se pretvarjal, da ne ve nič o zadevi. Bolj subtilna oblika izkrivljanja je že prej omenjeni gaslighting, taktika, pri kateri manipulator nekomu drugemu vzbuja dvom vase. Slednje se pogosto uporablja tudi na delovnem mestu. 

· Krivda in sočutje: Nekateri so zelo dovzetni za občutke krivde in gredo celo tako daleč, da se samokaznujejo kot odgovor na zaznane napake. Čustveno manipulativni ljudje radi izkoriščajo to ranljivost. Nagnjeni so k temu, da igrajo žrtev ali nenehno opominjajo na pretekle usluge, vzbujajo občutek obveznosti ali sočutja, zaradi česar je večja verjetnost, da bodo dobili, kar želijo. 

· Umik: Najpogostejši primer tovrstne čustvene manipulacije je kaznovanje z ignoriranjem, kar pogosto imenujemo tudi ’tihe maše’. 

· Primerjava: Včasih manipulativna oseba namenoma uporablja primerjavo z namenom, da bi se počutili negotove, nesposobne, neprimerne … »On je pa naredil boljše, se vidi, da je bolj izkušen.«

Manipulacijo je včasih težko prepoznati ali si priznati, da se dogaja. Velja si zapomniti, da nikoli ni žrtev kriva za manipulacijo, ampak je to popolna odgovornost manipulatorja. Pa vendar obstajajo načini za zmanjšanje čustvenega vpliva manipulacije. V nadaljevanju so opisani načini, kako oblikovati jasne meje: 

→ Komunicirajte na jasen, neposreden način.

→ Postavite meje manipulaciji.

→ Poiščite zaupanja vrednega posameznika, ki ni pod vplivom manipulatorja in ga vprašajte za nasvet glede vaše situacije. Če menite, da vas manipulira ljubljena oseba, prijatelj ali sodelavec, je pomembno poiskati pomoč (prijatelj, pravnik, terapevt, zaupanja vredni družinski člani, številke za pomoč v stiski).

Viri: WebMD / PsychologyToday / GoodTherapy