Vizita.si
Dolgoročno stres poslabša simptome želodčnih bolezni, zmanjša imunsko odpornost, poveča možnosti za bolezni srca, neplodnost, vpliva pa tudi na stanje kože.

Duševno zdravje

Kako stres uničuje telo?

Katja Benčina
18. 01. 2013 09.24
1

Človeško telo ima mehanizme za spopad s stresom in v nekaterih primerih je pozitiven, saj smo zaradi njega bolj pozorni in se tako izognemo nevarnosti. A če smo pod stresom dlje časa, lahko ta izjemno slabo vpliva na naše zdravje.

Dolgoročno stres poslabša simptome želodčnih bolezni, zmanjša imunsko odpornost, poveča možnosti za bolezni srca, neplodnost, vpliva pa tudi na stanje kože.
Dolgoročno stres poslabša simptome želodčnih bolezni, zmanjša imunsko odpornost, poveča možnosti za bolezni srca, neplodnost, vpliva pa tudi na stanje kože.FOTO: iStockphoto
Dolgotrajni stres brez sprostitve lahko vodi do glavobola, razdraženega želodca, zvišanega krvnega tlaka, bolečin v prsih in težav s spanjem. Klinične študije so še pokazale, da lahko poslabša tudi simptome v primeru bolezni. Nima pa le neposrednega negativnega vpliva na telo, ampak tudi posrednega, saj se ljudje ob želji po sprostitvi pogosto zatekajo k nezdravim načinom sproščanja stresa. Tako pogosteje posegajo po alkoholu, cigaretah, drogi, tudi čezmerno uživajo hrano in sladkor. Te razvade povzročajo še dodatne zdravstvene težave.
Mnogi se ob želji po sprostitvi stresa zatekajo k načinom, ki še bolj škodujejo njihovemu zdravju, na primer uživanju alkohola, kajenju in drogi.
Mnogi se ob želji po sprostitvi stresa zatekajo k načinom, ki še bolj škodujejo njihovemu zdravju, na primer uživanju alkohola, kajenju in drogi. FOTO: iStockphoto

Kratkoročni vpliv stresa na telo:

- Hitrejši utrip srca;
- glavobol;
- otrdel vrat ali/in ramena;
- bolečine v hrbtu;
- hitrejše dihanje;
- potenje, potenje dlani;
- želodčne težave, slabost, driska.

Dolgoročni vpliv stresa na telo:

Imunski sistem: dolgotrajni stres lahko zmanjša našo imunsko odpornost, zaradi česar smo bolj izpostavljeni najrazličnejšim boleznim in hitreje podležemo virusnemu ali bakterijskemu obolenju. Če imate kronično bolezen, kot je na primer aids, lahko stres poslabša simptome bolezni.

Srce: stres je povezan z visokim krvnim pritiskom, abnormalnim srčnim utripom (aritmijo), krvnimi strdki in otrditvijo stene arterij (aterosklerozo). Prav tako je povezan s koronarno arterijsko boleznijo, srčnim napadom in odpovedjo srca.

Mišice: nenehna napetost zaradi stresa lahko vodi do trdega vratu, ramen in bolečin v spodnjem delu hrbta. Stres lahko tudi poslabša stanje revmatoidnega artritisa.

Želodec: če imate želodčne težave, kot je na primer gastroesofagealna refluksna bolezen (GERB), želodčna razjeda, sindrom razdraženega črevesja, je dobro vedeti, da lahko stres poslabša simptome bolezni.

Reproduktivni organi: stres je povezan z zmanjšano plodnostjo, težavami z erekcijo, zapleti med nosečnostjo in bolečimi menstruacijami.

Pljuča: stres lahko poslabša simptome astme in kronične obstruktivne pljučne bolezni.

Koža: vpliva tudi na kožo in težave z njo, kot so akne in psoriaza.

Zaradi čezmernega stresa se lahko na situacije odzovemo drugače kot sicer.
Zaradi čezmernega stresa se lahko na situacije odzovemo drugače kot sicer. FOTO: iStockphoto

Vpliv stresa na čustva:

Stres nima le fizičnih posledic, ampak tudi čustvene. Zavira delovanje nekaterih delov možganov, zaradi česar lahko sprejemamo slabe odločitve. Ko smo čustveno pomirjeni, smo namreč v harmoniji in lahko sprejemamo dobre odločitve, stanje stresa pa ustvarja neravnotežje. Tako se lahko na situacije odzovemo drugače kot sicer:

- povzroča nezadovoljstvo;
- težje se spopadamo z majhnimi problemi;
- povzroča nepotrpežljivost, razdražljivost, že majhni problemi nas vržejo iz tira;
- utrujenost;
- težave s koncentracijo in spopadanjem z vsakodnevnimi nalogami;
- zaskrbljenost za manjše stvari;
- negativnost (predstavljate si, da se vam dogajajo le slabe stvari, ali pričakujete, da se vam bo zgodilo nekaj slabega).

Tipi stresa

Stres vas lahko prizadene nenadno (akutni stres) ali čez čas (kronični stres).

1. Akutni stres – kratkoročni stres

Vaše telo je nenehno v pripravljenosti za kakršno koli situacijo, ki je zahtevna ali celo nevarna. Nivo stresa je odvisen od tega, kako intenziven je stres, kako dolgo traja in kako se spoprimete s situacijo. Večinoma telo sicer hitro okreva od akutnega stresa, a ta lahko povzroča težave, če se pojavlja pogosto in če vaše telo nima priložnosti, da bi okrevalo. Pri ljudeh z boleznimi srca lahko že akutni stres sproži aritmijo ali celo srčni napad.

2. Kronični (dolgoročni stres)

Povzročajo ga stresne situacije ali dogodki, ki trajajo dlje časa. Lahko gre na primer za nezadovoljstvo v službi, težave z zdravjem, v partnerskih odnosih in podobno. Pogosto se zgodi, da se na kronični stres privadimo in se niti ne zavedamo, da smo mu izpostavljeni, kljub vsemu pa škodi tako naši emocionalni kot fizični plati.

Naučite se uravnavati stres, eden izmed načinov so sprostitvene tehnike in šport.
Naučite se uravnavati stres, eden izmed načinov so sprostitvene tehnike in šport.FOTO: iStockphoto

Večina ljudi ima napačno strategijo pri upravljanju stresa. Ves dan so pod stresom zaradi službe, nato zaradi opravkov, ki jih morajo nujno postoriti, zvečer pa gredo na jogo ali zabavo, na kateri mislijo, da bodo odpravili vse učinke stresa, ki so se nabrali čez dan. Na žalost telo ne čaka na večer ali na vikend, ampak mu škodite tudi v času, ko ne mislite nanj. Namesto tega se odzovite takoj, ko vas nekaj vrže iz tira, in se naučite pomiriti čim prej. Vedno to ni mogoče, a v primerih, ko to, da izgubite živce, ne bo izboljšalo situacije ali je popravilo, se naučite, da si ne očitate in da iz muhe ne delate slona.

Da nam stres ne bi škodil na čustveni, psihološki in fizični ravni, se moramo naučiti torej bolje odzvati se nanj, še preden pride do skrajne faze. Pomislite, kaj vam povzroča največ stresa in kako bi lahko organizirali svoje delo in življenje, da bi se teh pritiskov znebili. Morda je za uspeh potrebno le, da se bolje organizirate ali naučite bolje komunicirati.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 662