V resnici temu ni tako. Vadbe samopomirjujočih dejavnosti lahko zelo pomagajo pri samoregulaciji čustvenih odzivov, čutenj in občutkov, navsezadnje pa vodijo v boljše počutje. Kako? Po mnenju psihologinje Rebecce Leslie lahko samopomirjujoče dejavnosti pomagajo:

◾ Pomirijo um in telo.

◾ Zmanjšajo anksioznost.

◾ Pomagajo jasno razmišljati.

◾ Izboljšajo kakovost spanja in sam spanec.

◾ Pomagajo pri boljšem odnosu samega do sebe.

Prepogosto vsi po vrsti menimo, da smo nemočni v reguliranju svojih čustev

Jeza je jeza. Strah je strah. Ljubezen je ljubezen in vsako drugo čustvo je zgolj to ... čustvo. Prevečkrat preberemo, kaj vse je narobe s čustvom, kot je denimo jeza. Zakaj je ne bi smeli čutiti, kako vpliva na nas in na naše telo ... 

A resnica je, da z jezo ni nič narobe, dokler jo znamo jasno in konstruktivno izraziti. Jeza je, še enkrat, zgolj to, jeza, dokler je ne zadržujemo v sebi in ne postane agresija.

Kako dobri ste v izražanju čustev?

Iskreno si odgovorite na to vprašanje. Ko vas partner, prijatelj ali pa sodelavec prizadene, kaj storite? Ko se vaš dan ne odvija po planu, kaj storite? Znate izraziti sami sebe, to, kar čutite, in navsezadnje, kaj točno čutite? Čustva imajo navado, da ostanejo zasidrana v nas, posebej če ostanejo dolgo neizražena. 

Prvi korak k boljšemu počutju v času stiske je tako preprosto IZRAŽANJE. Dopovejte si, da ste samo človek, človek s svojimi dobrimi in manj dobrimi lastnostmi, kot vsak drug na tem svetu. 

V nadaljevanju pa vam predstavljamo nekaj konkretnih primerov samopomirjevalnih strategij, ki vam lahko v prihodnosti pridejo prav, ko boste čutili konkretno stisko ali pa boste zgolj imeli občutek, da ničesar nimate pod nadzorom. 

1. Diafragmalno dihanje

Diafragmalno dihanje dihanje vam lahko pomaga umiriti vaš um in sicer na način, da vašemu telesu 'pove', da ste popolnoma varni, pravi prej omenjena psihologinja, ki še poudarja, da raziskave kažejo, da lahko globoko in zavestno dihanje prinese večje udobje in sprostitev, hkrati pa pomaga zmanjšati simptome tesnobe, jeze, zmedenosti in celo depresivnega razpoloženja. 

Leslie predlaga, da si predstavljate, da je vaš trebuh balon, ki se napolni z dihom, ko vdihnete zrak. Počasi in zavedno vdihnite skozi nos, dokler se balon ne počuti 'poln'. To lahko traja približno 4 do 5 sekund. Stisnite ustnice in počasi izdihujte enako dolgo, dokler ne začutite, da je balon popolnoma 'prazen'. Ponavljajte takšno dihanje, dokler ne začutite, da ste mirnejši. 

2. Vadite 'kvadratno' dihanje

Kvadratno dihanje, imenovano tudi 'škatlasto' dihanje, ponuja še eno močno tehniko. Če želite preizkusiti to vrsto dihanja:

◾ vdihnite za 4 sekunde,

◾ zadržite dih za 4 sekunde,

◾ izdihnite za 4 sekunde,

◾ sprostite se za 4 sekunde.

Skratka, vsak korak tvori eno stran 'kvadrata'. 

3. Osredotočite se na barvo

V svoji okolici poiščite svojo najljubšo barvo. Osredotočite se na barvo in na dotičen predmet, medtem pa zavestno in počasi dihajte. Sledite vdihu z dolgim, počasnim izdihom. Omeniti velja tudi, da lahko izzivanje, da najdete različne predmete v isti barvi, odvrne pozornost od vira vaše stiske.

4. Objemite se

Objem ali kakršen koli sočuten dotik povzroči, da vaši možgani sproščajo oksitocin. Zaradi tega hormona se lahko počutite varne, povezane in ljubljene. Vaši možgani dejansko ne morejo razlikovati med objemom, ki vam ga nekdo da, in tistim, ki ga daste sami sebi. Ovijanje z rokami okoli prsi lahko takoj pomiri vaše napeto telo.

5. Barvajte, pišite ali/in slikajte

Umetnost je aktivno orodje, ki ga lahko uporabimo, da premaknemo stres iz našega telesa, izrazimo stisko in se odvrnemo od tega, kar nas moti, tako da jo eksternaliziramo. Izrazite čustva na papir z obliko, ki vam je najbliže – naj si bo to barvanje, pisanje ali slikanje. 

6. Zagotovite sami sebi potrditev

Ko smo ljudje razburjeni, razočarani ali pa se počutimo bodisi pod pritiskom ali 'zavrnjenje', si zelo radi začnemo pripovedovati zgodbe, kot so 'To ni tako slabo, kot si mislim', 'Preveč sem občutljiva', 'Ne bi se smela tako počutiti'. V psihologiji temu rečejo racionalizacija ali zanikanje lastnih čustev. Ne delajte tega, posebej ne, ko ste v stiski.

Z racionalizacijo ali zanikanjem lastnih čustev dejansko zavračamo sami sebe. Začnite vadite sočutje sami do sebe. Začnete lahko na različne načine:

◾ opazujte svoj notranji monolog,

◾ položite roko na srce, 

◾ prepoznavajte čustva in si le te priznajte; ''Prepoznavam, da se počutim prestrašeno/jezno/nejevoljno in težko mi je. V tem trenutku se tega bojim, ne vem, kaj se dogaja, a sem na varnem. Sem varen/na.''

7. Preizkusite avtogeni trening

Avtogeni trening velja za obliko samohipnoze, spodbuja sprostitev telesa in stanje čustvene umirjenosti. Za začetek lahko naslednje stavke ponovite trikrat. Primeri pomirjujočih stavkov lahko vključujejo:

◾ Moja desna roka je težka.

◾ Moja leva roka je težka.

◾ Moje roke so težke.

◾ Sem miren in sproščen.

◾ Moja leva noga je težka.

◾ Moja desna noga je težka.

◾ Moje noge so težke.

◾ Sem miren in sproščen.

Omenjeni stavki so odličen način, da umirite svoje telo in um in se spravite iz stanja 'panike'. 

Povzeto po healthline