Katere težave so najpogostejši vzrok, da se nekdo v času praznikov znajde v stiski?

Za nekatere je obdobje praznikov zelo težko. Pri sebi delajo obračune s preteklim letom, bojijo se pomanjkanja denarja, soočijo se z žalostjo in osamljenostjo, skrbi jih novo leto in težave, ki jih bo prineslo. Povsem normalno je, da ob zaključku nekega obdobja – in v tem primeru je to iztek koledarskega leta – povzamemo dogodke, ocenimo stanje in naredimo nove načrte. Zavemo se, kaj nam je uspelo narediti in česa ne. Kadar je neuspehov več kot uspehov, seveda lahko to človeka potre. Najpogosteje tudi razmišljanju o neuspehih namenimo več časa kot o uspehih.

V času, ko je tudi svet v ekonomski krizi in krizi vrednot, pa je prihodnost še bolj negotova kot sicer. Finančna situacija, ki sicer zadostuje za zadovoljivo življenje, lahko med prazniki, ko nas bombardirajo z oglasi in ugodnimi priložnostmi, in ko naj bi obdarovali ljudi, ki jih imamo radi, postane problem. Tudi pogostitve, obiski ali druženje ob kuhanem vinu precej stanejo.

Po drugi strani pa so tu praznovanja z ljudmi, ki so sicer naši sorodniki, toda imamo z njimi nerazrešene konflikte. Želimo se izkazati, dokazati in ne pustiti, da nas prizadenejo. Včasih je že sam stres priprave praznične večerje dovolj, da smo na robu – postanemo vzkipljivi, razdražljivi, nadzorujemo malenkosti, ki so drugim nepomembne.

Kdaj govorimo o praznični depresiji?

Praznična depresija ni posebna oblika depresije. Je pogovorni izraz. Je pa res, da se med prazniki poveča pojavnost depresije. Še posebno pri osamljenih, vase zaprtih ljudi. Pa tudi pri tistih z visokimi pričakovanji, pri preobremenjenih, pri tistih, ki imajo na praznike slabe spomine ali so ravno v tem času utrpeli hujšo izgubo.

Kako jo prepoznamo?

Za depresijo so značilni žalost, črnogledost, pomanjkanje volje, nesposobnost čutiti zadovoljstvo, sprememba apetita, motnje spanja (nespečnost in pretirano spanje), težave s spominom in koncentracijo ...

Predvsem je pomembno, da preverimo in prevetrimo svoja pričakovanja. Kaj bi radi doživeli med prazniki? Se družili, pili, plesali, morda obdarovali pomembne bližnje ali se spočili, odšli na krajše počitnice. Kaj od tega je realno in kaj si lahko privoščimo? Ko si izdelamo neki okvirni načrt, se organiziramo tako, da ga lahko izpeljemo. Ne zapravljamo preko zmožnosti, podarimo si čas zase, za užitek. Ne smemo podcenjevati tudi vpliva prekomernega hranjenja in pitja ter pomanjkanja gibanja in svežega zraka. Zakaj se ne bi s prijatelji dobili raje zunaj na izletu ali sprehodu? Vzpostavite novo tradicijo, ne omejujte se s pričakovanji drugih.

Kako naj se oseba v stiski sooči s svojimi težavami? Si lahko kako pomaga sam? Na kakšen način?

Oseba v stiski si do neke mere lahko pomaga sama: lahko postane malo bolj ”sebična”, lahko se posveti bolj svojim željam in potrebam ter se ne ozira na pričakovanja drugih. Ni potrebno biti ”priden” in delati vse tako, kot so nas naučili, kot naj bi se spodobilo. Lahko si izberemo svoj način. Ne nazadnje prazniki trajajo približno dva tedna, nato pa se vse vrne na običajne tirnice.

Pri osamljenosti pomaga, da gremo med ljudi. V tem času je obilo možnosti za druženje na prireditvah, razstavah, koncertih ipd. Poiščimo prijatelje, znance, sorodnike, ki jih imamo radi. Z darili se ni treba tako obremenjevati, najlepša darila so namreč komplimenti – če si ne moremo privoščiti, da darilo kupimo, lahko napišemo, kaj pri bližnjem cenimo ali morda opišemo neki lep skupen spomin. Prav gotovo bo tako darilo shranil za vedno.

Na koga vse se sicer lahko obrnejo?

Najprej se lahko pogovorimo z nekom, ki nam je blizu in s katerim smo lahko iskreni. Pomembno je, da povemo, kaj čutimo, pa čeprav se nam zdijo včasih naša čustva grozna. Ko so enkrat izrečena na glas, niso več tako grozna. Prijatelji nas imajo radi, tudi ko se slabo počutimo. Včasih si ljudje mislijo, da ne želijo nikogar obremenjevati s svojimi težavami. Toda če bi bila situacija obratna, bi z veseljem prisluhnili prijatelju v stiski in mu pomagali po najboljših močeh. To ne bi bila obremenitev.

Če simptomi postanejo tako hudi, da začnejo vplivati na kakovost življenja in človeka ovirajo pri vsakdanjem funkcioniranju, je čas, da se ta posameznik oglasi pri strokovnjaku – najprej naj bosta to lečeči zdravnik in psihoterapevt, po potrebi tudi psihiater.

Za vse, ki ste v teh dneh zaskrbljeni in nejevoljni, pa psihoterapevtka dr. Tina Bončina ponuja 8 korakov, kako preprečiti slabo voljo:

1. Umirite svoja pričakovanja, naj bodo realna.

2. Ne delajte preveč! Utrujeni ne boste mogli uživati.

3. Ne zapravljajte brez glave! Do včeraj ste živeli povsem OK, brez vsega tega.

4. Pojdite ven na sprehod in preženite slabo vest, ker ste se preveč najedli ali napili.

5. Spomnite se na tiste, ki niso z vami. Brez slabe vesti – tudi oni bi si želeli, da uživate!

6. Družite se s tistimi, ob katerih se dobro počutite. Z zoprneži preživite le najnujnejše.

7. Odpočijte si in se razvajajte! (Vsaj en dan! Bo šlo?)

8. V preteklosti ste prebrodili že marsikatero krizo – spomnite se kako in uporabite isto strategijo.