V noči s sobote na nedeljo slovenskega boksarskega asa Dejana Zavca ob pol štirih zjutraj po našem času v ZDA čaka eden najpomembnejših bojev v njegovem življenju. 36-letni Ptujčan se bo za zmago, ki mu lahko odpre marsikatera vrata in mu omogoči, da se bori z najboljšimi boksarji na svetu, pomeril z veliko mlajšim Američanom Keithom Thurmanom, ki ga prav tako žene velika želja po tem, da bi dobil možnost, da se v nadaljevanju pomeri s svetovnim prvakom po verziji WBO. “Zdaj so se zame končali fizični stresi, za mano so dolge in naporne priprave s številnimi sparing partnerji,“ je 1. marca pred odhodom v New York Zavec povedal novinarjem. “Prav včeraj smo opravili zadnji sparing, dolg 12 rund, in zdaj me čaka le še mentalna priprava na dvoboj.“

Dolgotrajen trening

Priprava na najslabši izhod

Vrhunski športnik, kot je Dejan Zavec, dolgo in pridno trenira. Toda če v red ne spravi še svoje psihe, se lahko hitro zgodi, da bo najslabši ravno takrat, ko bi moral pokazati največ. “Bolj kot je stvar pomembna, večji stresni dogodek predstavlja za človeka. Stvari so sicer pomembne predvsem toliko, kolikor si jih mi sami v glavi zamislimo kot pomembne. Toda v vsakem primeru – bolj kot mislimo, da je nekaj pomembno, večje breme to za nas predstavlja, ker razmišljamo tudi o tem, kaj se lahko zgodi, če tega cilja ne dosežemo,“ pojasnjuje psiholog. “Ko smo v stresu, pa velikokrat funkcioniramo slabo – postanemo živčni, izgubljamo spomin, imamo slabšo motoriko. V primeru boksarja se, recimo, zmanjša zanesljivost njegovega udarca. Da bi bili negativni učinki stresa bistveno manjši, moramo napetost, ki jo povzroča, zmanjšati na neki obvladljiv nivo.“ Eden od načinov, kako se športnik spopada s stresno situacijo, je, da predvidi vse mogoče težave in zaplete, ki bi ga lahko spravile iz tira in uničile njegov nastop. “Če vnaprej, recimo, predvidimo, da bo nasprotnik začel napadalno, v neki obliki borbe, ki Zavcu ni ljuba ali nanjo nima pravega odgovora, in najdemo rešitve, bo stres manjši. Potem je športnik tudi bistveno bolj samozavesten, ker verjame, da ima rešitve za vse potencialne težave.“

Preusmeritev negativnih misli

Prav pred nastopom lahko športnik tudi podvomi o sebi. Zavec bi lahko začel razmišljati, da je nasprotnik zagotovo boljši od njega. To vodi v nastopno stanje, ki ni zmagovalno, zato psiholog športnika nauči, kako takšne misli zatreti. To lahko naredi z metodo preusmeritve, ko preusmeri svojo pozornost drugam in se osredotoči na nekaj bolj pozitivnega ali vsaj nevtralnega. Toda to kot vse psihične priprave ni nekaj, česar se je mogoče naučiti čez noč ali celo samo en teden pred pomembnim dogodkom. “Lahko vam razložim, kako to storite. Toda to ne bo delovalo, če tega ne trenirate. To je tako, kot če morate čez most, ki se maje, spodaj pa plavajo krokodili, in vam naročim, da o tem, da lahko padete, ne razmišljate. Vsak ve, da o tem ne sme razmišljati; da jim to uspe, pa je rezultat konkretnih tehnik, dolgotrajnega kognitivnega treninga. Veliko si pomagamo s hipnozo, z avtogenim treningom, z različnimi meditacijskimi tehnikami, pač z vsem, kar pripomore k temu, da se naučimo obvladovati.“ Tako kot športnik v svoji panogi dolgo izboljšuje svoje fizične sposobnosti, mora torej trenirati tudi svoj um. Kot pravi Tušak, se je zelo lahko sprostiti in se osvoboditi negativnih misli, ko nam je prijetno, veliko težje je to storiti takrat, ko smo v situaciji, ki je stresna. Psihične priprave pa športnika naučijo takšnega samoobvladovanja, da se je sposoben sprostiti in pozitivno misliti celo, ko se zdi, da mu sploh ne bo šlo od rok.

Ali bo to v noči s sobote na nedeljo čez lužo uspelo tudi Dejanu Zavcu, si lahko v neposrednem prenosu ob pol štirih zjutraj ogledate na VOYO in Kanalu A.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na