Kaj so skrbi?

Skrbi lahko poimenujemo vse negativne misli, ki se nanašajo na stvari, ki bi šle lahko v prihodnosti narobe in bi imele na nas večji ali manjši vpliv. Pogosto gre za ponavljajoče, obsesivne misli, ki pa se dogajajo samo v našem umu in ne v telesu. Skrbimo lahko zaradi zdravja, prihodnosti, otrok in sorodnikov, finančnega stanja, delovnega mesta, odnosov … Skrbi imajo v našem življenju pomembno vlogo, saj nas na nek način spodbudijo k ukrepanju in reševanju težav, to pa je nekaj pozitivnega. Gre za način, s katerimi nas možgani usmerijo k iskanju rešitev in nas na ta način zavarujejo. Če skrbi postanejo intenzivne ali pa iz njih enostavno ne najdemo več izhoda, niso več nekaj spodbudnega, pač pa na nas delujejo kvarno.

Kako skrbeti manj?

–  Določite si časovno obdobje, ko neki težavi, ki vas obremenjuje, namenite čas (npr. 20 min). V tem času razmislite o možnih rešitvah in se skušajte pomiriti. Ko se ta čas izteče, zavestno preusmerite svoje misli.

– Ko opazite, da vas začenja nekaj skrbeti, se osredotočite na naslednji korak in ukrepanje. V tem primeru je ključna akcija, če želimo preseči skrbi, ki nam ne dajo miru.

– Zapisujte skrbi. Raziskave so pokazale, da lahko že 10 minut pisanja pomaga umiriti misli.

Ne pozabite: Skrbi so koristne le, če vodijo do sprememb.

Kaj je stres?

Stres je fiziološki odziv na nek zunanji dogodek. Da pa se cikel stresa sploh začne, mora obstajati stresor, ki je najpogosteje neka zunanja okoliščina. To so recimo: težji delovni izziv, za katerega imamo zelo malo časa; slabi zdravstveni izvidi in podobno. Skratka, gre za reakcijo na spremembe v okolju, na katere nimamo vpliva ali pa menimo, da nimamo zadostnih virov, da bi se z njimi soočili.

Kako deluje stres?

– V prazgodovini je bil stres naraven odziv na grožnjo, ki je bila v takratnem času denimo plenilec v grmovju. Danes nimamo takšnih groženj, imamo pa drugačne, pri katerih stres ravno tako sproži limbični sistem v možganih ter sproščanje adrenalina in kortizola, ki pomagata telesu pri spopadanju z grožnjo. Simptomi in znaki stresa vključujejo hiter srčni utrip, plitvo dihanje, potne dlani … Ločimo pa tudi akutni in kronični stres. Akutnega doživimo takrat, ko se recimo prebijamo skozi gost promet in pri tem ne vemo, ali bomo prišli pravočasno v službo ali na sestanek. V tem primeru se stres preneha, ko situacijo razrešimo. Kronični stres pa je tisti, pri katerem telo neprekinjeno ostane v načinu ’borbe ali bega’, zato je povezan s številnimi zdravstvenimi težavami, povečanim tveganjem za boleznimi srca in oslabitvijo imunskega sistema.

3 stvari, ki pomagajo pri soočanju s stresom:

– Fizična aktivnost je način, s katerim se telo sprosti ob povečanja adrenalina in kortizola.

– Razmislite, kaj lahko in česa ne morete nadzorovati. Nato osredotočite energijo na to, kar lahko nadzorujete, in sprejmite tisto, česar ne morete.

– Ne primerjajte svojega odziva na stres z odzivi koga drugega. Na stresne situacije se ljudje odzivamo zelo različno.

Ne pozabite: Stres je biološki odziv telesa in normalen del našega življenja.

Kaj je tesnoba?

Če na stres in skrbi gledamo kot na simptoma, je tesnoba vrhunec. Tesnoba namreč vključuje kognitivni element (skrb) in fiziološki odziv (stres), kar pomeni, da tesnobo doživljamo tako v umu kot tudi v telesu. Na nek način se tesnoba zgodi, ko se spopademo z veliko skrbi in veliko stresa.

Kako deluje tesnoba?

Prej smo omenili, da je stres naravni odziv telesa na grožnjo. Tesnoba je podobna stvar, le da grožnje ni, torej gre za ’lažni alarm’, ki se dogaja v telesu. Razlika je tudi med občutkom tesnobe, ki je lahko čisto običajni del vsakdana ali tesnobno motnjo. Slednja je duševno stanje, ki zahteva pomoč strokovnjaka.

3 stvari, ki pomagajo pri tesnobi

– Omejite vnos sladkorja, kofeina in alkohola. Ker je tesnoba fiziološka, torej jo čutimo na telesni ravni, lahko našteti stimulansi občutke še bolj izpostavijo.

– Če ste sredi tesnobne epizode vam govorjenje in razmišljanja o tem ne pomaga. Raje preusmerite svoje misli in čute na: poslušanje glasbe, namakanje v kopeli, skakanje na mestu …

– Povežite se s svojim telesom, izvajajte meditacijo in se zavestno umirjajte.

Ne pozabite: Tesnoba se dogaja v mislih in telesu, zato iz nje ne moremo enostavno ’izstopiti’.

Naj se sliši še tako enostavno, je prvi korak k boljšemu psihofizičnemu počutju in življenju z manj stresa sledenje zdravemu načinu življenja, ki vključuje reden cikel spanja, redne in hranljive obroke, omejitev alkohola in cigaret, redno gibanje in sprostitvene dejavnosti. Cilj vsakega izmed nas je iskanje uravnoteženega življenja, v katerem je poleg obveznosti dovolj prostora tudi za tiste lepše plati, ki nas osrečujejo in izpopolnjujejo.

Vir: Ema Pattee, The difference between worry, stress and anxiety