Vizita.si
Se vam zdi, da ste pod nenehnim pritiskom zaradi zahtev do samih sebe?

Osebna rast

Ste preveč samokritični?

A.K
09. 01. 2019 13.31
0

Vsi poznamo tisti notranji glas, ki nas kdaj pa kdaj opozori, da bi lahko kakšno stvar naredili bolje. Imeti določeno mero samokritike je zagotovo pomembno, saj nam omogoča, da se zavedamo svojih napak in šibkosti ter nas usmerja k napredku. A kje je tista zdrava meja, ki loči zdravo mero samokritičnost od napornega mazohizma?

Se vam zdi, da ste pod nenehnim pritiskom zaradi zahtev do samih sebe?
Se vam zdi, da ste pod nenehnim pritiskom zaradi zahtev do samih sebe?FOTO: iStock
S pravšnjo mero samokritičnosti se lahko razvijamo in izpopolnjujemo na vseh področjih življenja. A ko se z nenehnimi kritikami in visokimi pričakovanji do samih sebe soočamo ves čas, to ne vodi več k osebnemu napredku, pač pa nenadoma pristanemo v nenehni borbi s samim seboj, kar vodi do nezadovoljstva in izgorelosti. Pojavljati se začnejo tudi čustvene motnje, tesnoba, depresija ...

Pretirana samokritičnost je v večini primerov znak slabe samopodobe. Če smo pozorni na naš notranji glas, bomo kmalu ugotovili, da besede, s katerimi se ženemo k boljšemu, višjemu sploh niso naše, ampak smo jih zelo verjetno poslušali doma. Največkrat se začne že v otroštvu, ko starš otroke venomer sili k višjim rezultatom. »Samo štirica? Zakaj pa nisi dobil petice?« Ali pa: »Bodi najboljša v razredu, s tem si utreš pot naprej. Potrudi se maksimalno.« Poleg domačih pa takšen način razmišljanja pogosto vcepijo tudi tiste osebe, ki igrajo v življenju otroka pomembno vlogo in s katerim otrok preživi več časa - trenerji, učitelji, kakšen od sorodnikov.

Kako izgleda pretirana samokritičnost?

- Krivite se za vse, kar se vam zgodi

Prav je, da znamo sprejeti odgovornost za svoje napake, ni pa prav, če čutimo krivdo za vse, kar se nam zgodi slabega. Vedeti je potrebno, da enostavno ne moremo imeti pod kontrolo vsega in da je veliko zunanjih dejavnikov, na katere nimamo vpliva. Če želimo ohraniti čustveno ravnovesje je potrebno ponotranjiti zavedanje, da je naša odgovornost omejena. Nesmiselno je prenašati težke občutke krivde, nezadovoljstva in se obtoževati za stvari, ki nas presegajo. Znebite se torej misli: »Nikoli ne naredim nič prav.« Ali pa: »Nikoli ne bom dovolj dobra za napredovanje.« »Vedno sem jaz kriva za vse

Preberite še: Je perfekcionizem nekaj pozitivnega ali negativnega?

- Nezadovoljni ste z dosežki

Se vam kdaj zgodi, da karkoli naredite, pa naj bo še tako dobro, vedno najdete napake? Namesto da bi se veselili uspeha ali življenjskega dosežka, se osredotočate na tiste ponavadi povsem neopazne pomanjkljivosti, s katerimi ste se srečevali v procesu dela. Na ta način le vzdržujete trajno nezadovoljstvo, ki ovira dobro počutje.

Ne pozabite, da nihče ni popoln in da se je motiti človeško.
Ne pozabite, da nihče ni popoln in da se je motiti človeško.FOTO: iStock

- Postavljate si nemogoče standarde

Prekomerna samokritičnost je velikokrat povezana s perfekcionizmom. V tem primeru se združijo visoko postavljeni standardi in visoka stopnja zahtev do sebe, kar vodi v zelo visoke pritiske, ki si jih posameznik ustvari. Velikokrat je postavljene cilje nemogoče doseči, zato se na ta način ohranjamo v stanju kroničnega nezadovoljstva.

- Nenehno analizirate svoje napake

Motiti se je človeško, kajne? Vsak od nas dela napake - nekatere lahko odpravimo, drugih ne. Če pa smo do sebe pretirano samokritični, bomo ostali v napakah na nek način ujeti. Vedno znova se jih bomo spominjali, se vračali k njim in analizirali ... Če ste takšni tudi vi, bi lahko rekli, da v vas živi nekakšen kritik, ki hrani vaše negativne misli, ustvarja občutek krivde in preprečuje napredek.

- Nikoli se ne nagradite

Pomembno je, da si za dobro opravljeno delo ali pomemben dosežek znamo čestitati in se tudi nagraditi. Velja namreč nenapisano pravilo, da bi morali za vsako kritiko prejeti osem komplimentov, s čimer presežemo negativen vpliv kritike. Ja, tako močna je. Nemogoče je namreč biti osredotočen na svojo lastno vredost in uspeh, če je vse kar počnemo stremenje k nemogočim standardom in kritiziranju.

Preberite še: Se spopadate z nizko samopodobo?

Če se osredotočamo samo na negativno, to običajno tudi prikličemo.
Če se osredotočamo samo na negativno, to običajno tudi prikličemo. FOTO: iStock

- Razmišljate črno-belo

Pravijo, da je pretirana samokritičnost povezana tudi s tem, kako doživljate svet okoli vas. Če vse vidite v črno beli barvi, vmes pa ni niti enega odtenka sive, je za vas še toliko težje. Osredotočite se v bolj fleksibilno in prožno razmišljanje, ki vam bo odstrlo obzorja. Vzpostavljanje absolutnih idealov vas bo vedo znova odvračalo od majhnih uspehov, ki jih boste na poti dosegli, kar vodi le v zmanjšano motivacijo.

- Radi se primerjate z drugimi

Samokritičnost je pogosto povezana s pretiranim primerjanjem z drugimi, pri katerih vedno najdemo nekaj, kar nas presega. »On/a je to boljše opravil/a.« »Nikoli ne bom tako dober kot on/a.« S takšnim načinom razmišljanja se nehote ujamemo v zanko poveličevanja in idealiziranja drugih, kar še dodatno vzbudi negativne občutke.

- Strah vas je tveganja

Dolgotrajna samokritičnost negativno vpliva na našo samozavest in samospoštovanje. Zakaj? Ker se osredotočamo samo na negativno, to običajno tudi prikličemo. Podobno je z novimi izzivi in dolžnostmi. Ti vas prestrašijo, saj se osredotočate le na to, da jih ne boste uspeli opraviti dobro in da bodo prevelik zalogaj za vas. Na nek način si že v začetku tlakujete pot, ki ne bo imela uspešnega konca.

Preberite še: Perfekcionizem, red, urejenost ... Preverite, kdaj pretiravate. 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 650