Koncept krize identitete izvira iz dela razvojnega psihologa in psihoanalitika Erika Eriksona, ki je verjel, da je oblikovanje identitete eden najpomembnejših delov človekovega življenja. Čeprav je razvijanje občutka identitete pomemben del najstniških let, pa Erikson ni verjel, da je omejeno le na to obdobje. Menil je, da se identiteta spreminja in razvija vse življenje, saj se ljudje nenehno soočamo z novimi izzivi in preizkušnjami. Pri svojem preučevanju identitete je skoval izraz kriza identitete, saj je verjel, da je to eden najpomembnejših konfliktov, s katerimi se srečujemo pri razvoju. Menil je tudi, da je to čas intenzivne analize in raziskovanja različnih načinov gledanja nase. 

Kakšni so simptomi krize identitete? 

V obdobju krize identitete se običajno sprašujemo o tem, kdo v resnici smo in kako živimo. To se pogosto zgodi v času velikih sprememb, prelomnic ali stresnih dejavnikov v življenju ali pa zaradi dejavnikov, ki spremljajo določeno starostno obdobje. Kriza identitete ni diagnoza, zato ni tipičnih simptomov in znakov kot denimo pri duševnih težavah. Obstajajo pa določeni indikatorji, ki nakazujejo, da smo v prelomnem obdobju. Pri tem gre predvsem za zastavljanje vprašanj o sebi, ki se običajno nanašajo na enega od življenjskih vidikov (odnose, starost ali kariero). Doživljamo lahko tudi velik osebni konflikt zaradi vprašanj o svoji vlogi v družbi. Morda smo soočeni z velikimi prelomnicam, ki pomembno vplivajo na to, kako občutimo same sebe (npr. ločitev). Sprašujemo se o vrednotah, prepričanjih, interesih ali poklicni oziroma karierni poti, vse to pa močno vpliva na to, kako gledamo sami nase in kako doživljamo same sebe. V svojem življenju iščemo več smisla, svoj namen in cilje. Popolnoma normalno je, da kdaj pa kdaj dvomimo o sebi, saj se v življenju nenehno spreminjamo. Ko pa začne to vplivati na vsakodnevno razmišljanje in delovanje, imamo morda krizo identitete. 

Sprožilci krize identitete

Kriza identitete se lahko zgodi vsakomur, ne glede na starost ali življenjsko obdobje. Pogosto jo sprožijo prav življenjski prehodi, pomembne prelomnice in drugi stresorji, ki niso nujno slabi. Se pa zaradi njih sprašujemo, ali smo res tam, kjer želimo biti, kaj nas vodi in kaj je naš smisel oziroma namen. Sem bi lahko umestili selitev od doma, poroko, ločitev ali razhod, travmatičen dogodek, izgubo ljubljene osebe, izgubo zaposlitve, zdravstvene težave, prihod otroka, upokojitev itd.

Kako uspešno preiti krizo? 

Spraševanje o sebi in svojem življenju je lahko stresno, dolgoročno pa koristno. Zakaj? Pomembno je vedeti, kdo smo kot oseba na globlji ravni, ter poznati smisel in namen življenja, saj nam to omogoča osebnostno rast. 

→Zazrite se vase in raziskujte. Vzemite si čas in se osredotočite nase ter si zastavite vprašanje, kaj vam je v življenju všeč in kaj ne. Ne pozabite, da vam ni treba imeti vseh odgovorov – ti se lahko tudi spreminjajo iz leta v leto ali iz desetletja v desetletje. V pomoč so vam lahko naslednja vprašanja. Katere lastnosti vas opredeljujejo? Kako so spremembe vplivale na vas? Kako se spopadate z novimi stvarmi? Kakšne so vaše vrednote in ali kdaj delujete v nasprotju z njimi? Katere interese in hobije imate? Kaj v življenju vam daje smisel in veselje? Ne potrebujemo popolne službe, da bi se počutili izpolnjene. Smisel lahko najdemo v hobiju, prostovoljstvu ali povezovanju z drugimi. 

→Poiščite podporo. Močna socialna mreža pomembno vpliva na spopadanje z velikimi spremembami, stresorji ali vprašanji identitete. Podporo lahko najdete v partnerju, prijateljih, družinskih članih, skupnosti, podpornih skupinah ali strokovni pomoči. Lastna pričakovanja in pričakovanja drugih lahko močno vplivajo na to, kako se počutimo. A naj družbeni standardi ne narekujejo tega, kdo ste in kaj bi morali imeti.

Kaj pa, če to ni kriza identitete? 

Vsaka vrsta krize lahko prinese tudi slabše duševno zdravje. Negativen pogled nase ali na svoje življenje lahko pomeni ranljivost za razvoj tesnobe ali depresije. Pri tem so prisotni občutki brezvoljnosti in nevrednosti ter izguba smisla in zanimanja za stvari, v katerih smo nekoč uživali. Pridruženi so lahko tudi ostali simptomi in znaki, kot so utrujenost, razdražljivost, sprememba v prehranjevalnih in spalnih navadah, težave s koncentracijo, motivacijo in ravnjo energije. 

Čeprav se zaradi krize identitete počutimo izgubljene ali razočarane, so lahko takšne krize dobra iztočnica. Spraševanje o sebi, o svojem namenu in vrednotah nam pomaga bolje razumeti sebe in to, kdo smo. Ne pozabimo, da so spremembe del življenja. Če se ozremo nazaj, lahko vidimo, da smo vso pot rasli, se spreminjali in se razvijali. 

Viri: PsychologyToday in Healthline.