Kriza srednjih let se nanaša na obdobje čustvene stiske in lahko povzroči občutek izgubljenosti, nezadovoljstva, stagnacije in depresije. Večina strokovnjakov se strinja, da kriza srednjih let nima samo enega samega vzroka, običajno se združi več dejavnikov, ki povečajo verjetnost za krizo. Ta lahko traja nekaj dni, tednov, mesecev ali let. Nekatere krize imajo jasen začetek in konec, druge se začnejo in izzvenijo postopoma. 

Najpogostejši sprožilci krize

Telesne spremembe: opažanje sivih las, vidnih gubic in staranja telesa lahko izrazito vpliva na osebe, ki imajo svojo samopodobo zgrajeno le na zunanjem videzu. Z drugimi besedami – če smo prekomerno obremenjeni s svojo zunanjostjo, bomo tudi telesne spremembe, ki so normalen del staranja, težje sprejemali. Svoje dodajo tudi družbena sporočila ter strah pred procesom staranja in smrtjo. 

Spremembe v partnerskem odnosu: skozi življenjske (pre)izkušnje se spreminja tudi partnerski odnos, a vsi žal ne obstanejo. V srednjih letih so razhodi in ločitve pogoste, kar lahko vodi v krizo.

Sprememba kariere: srednja leta so pogosto čas za spremembe v karieri. Mnogi se naveličajo svoje službe in iščejo nove priložnosti, saj se ne čutijo več poklicno izpolnjeni ali uspešni. Nekateri se celo sprašujejo, ali so življenje namenili pravemu poklicnemu poslanstvu.

Spremembe v družinski dinamiki: v srednjih letih se veliko ljudi znajde razpetih med starejšo in mlajšo generacijo. Otroci odraščajo in nas potrebujejo manj, po drugi strani pa so potrebe naših staršev večje, kar spremeni vlogo in odgovornost v družini. Seveda pa se kriza lahko pojavi tudi prej, in sicer ob rojstvu otroka, ob novih starševskih vlogah, ob selitvi otrok od doma. 

Razumevanje pogostih znakov nam pomaga prepoznati težave, namesto da jih zanikamo ali zavračamo. Pogosti znaki krize srednjih let so: 

- prevladujoči občutki neizpolnjenosti in praznine;

- apatičnost, otopelost in občutek nezanimanja za vse okoli sebe;

- izrazita neodločenost, ki se lahko kaže v neprestanem odlašanju;

- doživljanje ljubosumja in zavisti do drugih;

- nenadne in dramatične spremembe v videzu;

- impulzivna dejanja, kot npr. nakup novega avtomobila ali stanovanja, sprejemanje nepremišljenih poslovnih odločitev;

- močna nostalgija in obžalovanja;

- zakonska nezvestoba ali razmišljanje o menjavi partnerja;

- nezadovoljstvo v karieri;

- pomanjkanje motivacije za prostočasne aktivnosti;

- občutek ujetosti v življenju.

Katere so tri ključne faze krize srednjih let?

Vse krize se ne odvijajo in zgodijo na enak način, vendar mnogi ta proces doživijo v treh različnih fazah, ki vključujejo: sprožilec, krizo in razrešitev. 

1. Sprožilec: Sprožilec je dogodek, ki sproži krizo. Za nekatere je to specifičen dogodek, kot je npr. rojstni dan, smrt ali sprememba kariere, za druge so to okoljske, čustvene in fizične spremembe.

2. Kriza: Pri krizi srednjih let vedno pride do reakcije, vendar je vrsta reakcije odvisna od posameznika. Posledice krize so lahko drzne, impulzivne poteze ali zapiranje vase in izolacija. V tem času se sprašujemo o sebi, oblikujemo nove odnose in iščemo nov vir smisla.

3. Razrešitev: Zadnja stopnja krize, razrešitev, pomeni konec izkušnje. Razrešitev lahko pride naenkrat z nenadno spremembo ali pa se lahko zgodi v daljšem obdobju s prilagoditvijo spremembam.

Nekateri teoretiki označujejo krize srednjih let za prehode srednjih let. Prehod ponuja priložnost za ovrednotenje preteklih ciljev in dosežkov, preden se premaknemo na naslednjo stopnjo življenja.

Kako doživljajo krizo moški in kako ženske?

Moški in ženske doživljajo krizo srednjih let različno. Moški se npr. pogosto osredotočajo na zunanji uspeh in dosežke, pogosto pa jih skrbijo tudi spremembe, povezane z ustalitvijo, kot sta npr. poroka in ustvarjanje družine. Ženske pa so bolj nagnjene k skrbi glede svojega videza, spolne privlačnosti in sindroma praznega gnezda. 

Kriza srednjih let ali upad sreče? 

Nekateri imajo namesto izraza kriza srednjih let raje izraz upad sreče, saj se jim zdi kriza preveč intenziven izraz za to, kar doživljajo. Padec sreče predstavlja obdobje zmanjšanega občutka zadovoljstva v srednjih letih, strokovnjaki pa menijo, da je to posledica previsokih pričakovanj, ki jih imajo nekateri glede dosežkov v tem obdobju.

Na krizo lahko gledamo tudi kot na priložnost za prevrednotenje svojega življenja in prioritet. Večje samozavedanje, ki ga omogoča introspekcija, lahko pripelje do globljih uvidov in sprememb, kar vodi v bolj osmišljeno življenje. 

Viri: ChoosingTherapy / GoodTherapy